Le še nekaj dni in začeli boste kupovati vstopnice za največjo gledališko predstavo zadnjih štirih let. Tako številčne igralske zasedbe že dolgo ni bilo, toliko režiserjev, scenaristov in sponzorjev tudi ne. Prvi solidarnostni prispevki so za predstavo že pritekli, vzeli so vam jih od plače, nakupa hrane in pokojnin, zato bodo vstopnice precej cenejše, morda le nekaj 10 evrov na vsakega slovenca. Pri tej predstavi ne igra vloge ali ste novorojenček ali dementna ostarela oseba, vsi boste lahko prispevali po enakih možnostih. Predstava bo zagotovo vzbudila veliko zanimanja in množice bodo prišle povsem blizu odra, da si ogledajo ameriški šov v slovenskem jeziku. Že vaje so pokazale obe plati predstave, tako tragične kot komične. Bodo mrtve osebe vozili po odru, bodo iste osebe hkrati na dveh stolih, čeprav narava takega primera še ne pozna. Bodo nekteri igralci kazali na delavce pa sedeli v korporacijskih upravah. Že vadijo kako igrati v predstavi pa sploh ne obiskati odra, kako se prikazovati kot angel v hudičevih oblačilih, skrbeti za socialno enakopravnost pa bdo ob vsaki izrečeni besedi odnesli z odra nekaj milijonov. Nekaj težav jim na vajah dela najnovejša, sicer ne gledališka usmeritev, iskanje in preganjanje lažnih novic, ki jih morajo vsi igralci dosledno spoštovati, a kaj, ko ne ločijo lažne od resnične. Celo igralci, ki bodo nastopili v glavnih vlogah se še vedno lovijo za rep, saj morajo režiserjeva navodila izpolnjevati, pa velikokrat ne gre spontano ampak je treba garati, da se nečesa naučiš na pamet. Ker mnogih stvari v vsakdanjem življenju ne poznajo, recimo politične resnice, podpore poštenim zaveznikom, povezovanja gledalcev, da bi enako sprejeli predstavo. Težava je tudi v številnih režiserjih, pri tem pa za prave režiserje v ozadju velika večina igralcev sploh ne ve. So zadovoljni z nagradami za svoje nastope, pri tem pa vsi pričakujejo kasneje še dodatne nagrade, če bo predstava požela aplavz in kasnejši uspeh ponavljanja v javnosti. Vsi igralci sicer ne bodo mogli v vseh nastopiti, a iznajdljivim bo to omogočeno, kar pomeni najmanj štiri leta nastopov na različnih domačih in tujih gledaliških odrih, predvsem doma in malce na Zahodu, morda tudi Srbskem. Je pa prijetno za igralce, da jim sploh ni potrebno ločiti med tragedijo in komedijo, ker oder ne dovoljuje takšnega razkrivanja, kajti vsaj en del publike ti bo vedno ploskal, pa naj tečejo solze ali se širi smeh. Žal učinka po teh predstavah ni, razen slabega, spet za vse Slovence. A kaj, ko se jih tega zaveda le peščica, zato drugačnih predstav v živo, spontanih in brez korporacijskih sponzorjev še dolgo ne bo. Zavese so še vedno spuščene, saj vaje niso končane, a predstava je že izdelana do potankosti, le še igralci se morajo na pamet naučiti besedila. Potem pa družno na oder, kjer bodo igrali desne in leve, po predstavi pa ob nagradah padli v skupen objem. Ni kaj, zmotno je mnenje kulturnikov, da je premalo denarja za kulturo. Dovolj ga je, celo preveč, le slabe predstave ga imajo vedno največ in zato si kultura ne more ustvariti ugleda, kot ga je imel pisec prve izvirne predstave Slovenski hlapci. Zdaj bo pač na sporedu že ne vem katera potvorjena predelava te Cankarjeve bistroumne ugotovitve stanja na celotnem slovenskem odru. Ste si vstopnice že zagotovili, plačali ste jih že, pa dodatno jih boste vsaj še nekaj let plačevali?!