Pred nekaj stoletji so vozili črne sužnje v Ameriko. Če se niso obnašali ponižno, kot so njihovi gospodarji zahtevali, so jih pretepali, tudi do smrti, kot opozorilo drugiim sužnjem. Neubogljivosti je sledil odvzem hrane za celo družino, posilstvo žena. Življenje sužnjev je bilo vredno le toliko kolikor so dali gospodarjem, človeške topline in razumevanja ni bilo do njih nikoli. Mrtev suženj je pomenil, da je moral gospodar le na brezplačno tržnico po novega.

V 21-tem stoletju pa je velika večina svetovnega življa zaljubljena v suženjstvo, živi od njega, čeprav so novodobni sužnji, a prenemumni, da bi to dojeli. So sužnji bankirejm, farmacevtom, medijem, vojnim dobičkarjem. Verjamejo v terorizem proti kateremu se je treba boriti z njihovim denarjem, namesto, da bi ga oni porabili za človeške potrebe. So sužnji podnebnih laži, da gre spet iz njihovih žepov več denarja prevarantom. Povečujejo se celo množice, ki verjamejo, še bolj kot suženjsko, GSO pridelovalcem, čeprav imajo oni namen zgolj prevzeti v svoje roke vso hrano tega sveta in z njo služiti, z roko v roki s farmacevti. Novodobno suženjstvo, ki ubija solidarnost, sočutje in toplino do sočloveka.

Seveda so vodilni na tem suženjskem področju prav Zahodni sužnji, ki so vzeli fašistični neoliberalizem kot svojo rešitev, a ne vedo pred čim jih bo ta fašizem rešil. Imajo drobiž, mnogi celo za avto, da so tiho in delajo še naprej kot sužnji. Poslušajo kot motorji na pritisk plina, celo tekmujejo kdo se bo hitreje odzval požrešnosti svojih gospodarjev. Ko slišijo v medijih laž, je zanje to prerokba za celo življenje, ni jih sram delati brez razuma za fašistične oblastnike. Pri tem so sužnji obveščeni, da so na varnem, kajti policija in vojska jih nadzirata dan in noč, angleško govoreči in pisoči Sionistični mediji pa jim s pravljicami kradejo še zadnje celice možganov. So sužnji zdaj že prepričani, da je krvava vojna danes zgolj še rešitev zanje, če hočejo nekoč lepo živeti. A kaj, ko bodo v vojni le postranske žrtve ali celo plačanci, da gredo ubijati. Po koncu vojne pa njih več ne bo, saj bodo roboti že dovolj številčni, da prevzamejo več kot njihovo delo.

Danes so v EUropi, v ZDA, na Japonskem, v Kanadi, Avstraliji in ostalih neoliberlano fašističnih deželah ljudi že prepričani, da za njihov blagor obstaja trg delovne sile, s katerim si zagotovijo delo. Zato se moramo vanj zaviti, da bodo omogočili požrešnost, seveda tistih, ki so si ta trg izmislili in jim omogoča neomejeno, nenadzirano požrešnost. Ponosa ni več, ponosa na svobodno človekovo življenje, ustvarjanje, razmišljanje. Vsak, ki zanika dobrote neoliberalnih fašističnih vladarejev je zarotnik, ki mu je teba takoj soditi in ga uničiti. Prav zato gre tudi veliko suženjskega denarja za nove šolske programe, da se v bodoče ne bi zgodili upori proti neofašizmu, da bodo ljudstva še naprej s ponosom odhajala na krvave bitke proti nedolžnim ljudem.

In leto 2017 je leto številnih volitev po tem zločinskem Zahodu, tudi pri nas. Zato je čas, skoraj zares zadnji, da rečemo nočemo suženjstva. Dojemimo najprej, da smo sužnji, čeprav smo naivno verjeli desetletja, da smo napredovali v svobodo, a je ta svoboda le pri tistih, ki nas lahko svobodno in nekaznovano zasužnijo in zlorabljajo za svoje lastno blagostanje. Mogoče je res zadnje leto, ko lahko temu naredimo konec, kajti pozneje bodo stroji upravljali z nami tudi na način, da se več ne bomo znali odzvati!! /virGlobal Research/