Metlika
Galerija Kambič Metlika
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:25

Odpri galerijo

Galerija Kambič Metlika  Cesta bratstva in enotnosti 51, 8330 Metlika

Najava vodenega ogleda za skupine:

Telefon: +386 (0)7 305 83 32

Stalna razstava Ljubiteljev zaklad

zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in

primadone Vilme Bukovec

(avtorske skupine: Andreja Brancelj Bednaršek, akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Marko Kambič, prof. dr. Nina Gale, Marko Košir, Mateja Černič, Leon Gregorčič, Jurij Kocuvan, Alenka Misja) 

 je prejemnica

VALVASORJEVE NAGRADE

za leto 2021

Vinko KAMBIČ zdravnik otorinolaringolog

Vinko Kambič je bil rojen 7. aprila 1920 v Metliki. Po končani gimnaziji se je leta 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je študij prekinil in sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Za doktorja splošne medicine je promoviral v Zagrebu leta 1947. Otorinolaringologijo je specializiral v Ljubljani in Zagrebu ter leta 1956 v Beogradu opravil specialistični izpit. Doktorat znanosti z naslovom Vpliv testosterona na laringalno sluznico je zagovarjal leta 1968 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Toulousu, Kölnu, Chicagu, Bordeauxu, Essnu, Londonu, Glasgowu, Milanu in Padovi. Do 1957 je delal v Jugoslovanski ljudski armadi, nato na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je bil v letih 1969–87 direktor. Istočasno je bil tudi predstojnik Katedre za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Ljubljani; tu je bil 1979–81 dekan. Leta 1985 je postal dopisni, 1989 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 24. novembra 2001 v Ljubljani, pokopan pa je v Metliki.

V strokovnem in raziskovalnem delu se je posvetil predvsem laringologiji. Na kliniki je uvedel nove diagnostične in terapevtske metode. Prvi v Jugoslaviji, pa tudi med prvimi v svetu, je razvil laringomikroskopijo; njegova razdelitev hiperplastičnih sprememb sluznice grla je mednarodno priznana in ga uvršča med najzaslužnejše za razvoj ohranitvene kirurgije grla. Napisal je več kot 200 znanstvenih in strokovnih razprav in prvi slovenski učbenik Otorinolaringologija za študente medicine, stomatologije in splošne zdravnike (prva izdaja 1975, druga 1984), ki je še danes temeljni učbenik za študente. Prejel je Kidričevo nagrado (1978), Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2000), bil pa je tudi nosilec številnih visokih državnih odlikovanj.

Vilma BUKOVEC KAMBIČ operna pevka

Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG, kjer je bila vrsto let prva pevka ansambla.

Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenufe, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani in je sodelovala pri krstu večine slovenskih opernih del. Hkrati je pela tudi na vseh gostovanjih ljubljanske opere v tujini. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Njen glas je ohranjen v različnih arhivih in na nekaterih ploščah. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Umrla je 6. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana je v Metliki.

Donacija umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov

Čeprav je bil akademik Kambič do konca življenja v celoti predan medicini, je pičlo odmerjen prosti čas posvetil umetnosti, predvsem ga je navduševala likovna umetnost. Bil je velik poznavalec, ljubitelj in zbiratelj slovenskih slikarjev, zlasti impresionistov ter Kosa, Kregarja, Pavlovca, Perka, Pogačnika in v zadnjih letih še prav posebej Mušiča in Bernika. Desetletja je z največjo vnemo, ljubeznijo in odrekanjem dopolnjeval svojo zbirko umetnin, ki niso mogle biti skrbneje varovane ali obnovljene kot v njegovih rokah. V prepoznavni umetniški zbirki nacionalnega pomena je s prefinjenim občutkom za lepoto zaokrožil prerez skozi vrhunske stvaritve slovenske upodabljajoče umetnosti, od slik in kipov iz obdobja baroka, preko izjemne in bogate zbirke slik na steklo, skrinj, ur, stilnega pohištva do dediščine slovenskih umetnikov.

V donaciji akademika prof. dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič, ki je razstavljena v dveh nadstropjih Galerije Kambič, so dela različnih avtorjev: od generacije naših realistov in impresionistov do zdaj živečih umetnikov.

Posebno mesto zagotovo pripada prominentni osebnosti impresionizma Rihardu Jakopiču in na drugi strani kar osemnajstim delom enega najbolj uspešnih slikarjev Zorana Mušiča. Tu so še dela Božidarja Jakca in Maksima Gasparija ter Franceta Pavlovca in Staneta Kregarja. S slikami nostalgično čustvenega opevanja lepot naše krajine je prisoten Lojze Perko. Z osmimi deli je predstavljen akademik Janez Bernik, gotovo eden vodilnih iz generacije, šolane že na ljubljanski akademiji. Na ogled so še dela našega vodilnega kolorista Andreja Jemca, Marijana Tršarja, akrili Jožeta Ciuhe in še vrsta drugih umetnin različnih avtorjev, tudi kiparjev Draga Tršarja in Stojana Batiča.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 21. Feb 2024 at 12:27

228 ogledov

Počitniške delavnice so za nami
Skupaj smo se igrali, ustvarjali in izobraževali. Zimske počitnice so uspešno za nami - nastali so zanimivi in uporabni izdelki, fotografski in tudi televizijski spomini. Preverite!http://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175026793Zimske počitnice se končujejo http://youtu.be/odmZdr2qZHYNovice, 27. februar 2024 - YouTube

Mon, 29. Jan 2024 at 09:34

346 ogledov

Slovenski kulturni praznik in zaklad iz našega muzejskega arhiva
Kot je v svojem nagovoru ob predstavitvi Metliške cehovske knjige pripomnila direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek, je bil za nas včeraj, 8. februarja, dvojni praznik. Častili smo bogastvo slovenske kulture in tudi njen novi dosežek, izdajo dolgo pričakovane monografije.Slovenske vpise v snopiču rokopisov metliškega čevljarskega ceha je zgodovinar dr. Boris Golec v leta 2018 izdani monografiji o Metliki označil kot posebnost brez primere. V muzeju je od takrat tlela ideja, da je takšno rariteto treba predstaviti tako strokovni kot širši javnosti. K sodelovanju smo povabili tri vrhunske raziskovalce - dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter dr. Janeza Weissa, vodjo Muzejske zbirke v Črnomlju, ki je Metliško cehovsko knjigo tudi uredil.Včerajšnja predstavitev izdane monografije je bila tako sklepno dejanje tleče ideje in prispevek v mozaik slovenske kulture. Obiskovalci pa so imeli tudi edinstveno priložnost. Na ogled smo postavili originalno celoto - knjigo metliškega čevljarskega ceha in njen ovitek, ki se je skrival med drugimi dragocenimi listinami v muzejskem arhivu in ravno tako nosi zanimiv zapis.Nekaj utrinkov s predstavitve si oglejte spodaj, po svoj izvod Metliške cehovske knjige pa prisrčno vabljeni v muzejsko trgovino.

Mon, 29. Jan 2024 at 09:10

266 ogledov

Zapuščina treh slikarskih kolonij
V petek, 2. februarja 2024, je bila v Galeriji Kambič v Metliki odprta razstava Zapuščina treh slikarskih kolonij. Obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek, o slikarskih kolonijah, ki so potekale v Metliki in okolici v letih 1981, 1982 in 1983, pa je spregovorila Vladimira Škof, takratna predsednica Občinske kulturne skupnosti Metlika. Na kolonijah je sodelovalo devetnajst likovnih umetnikov, nekateri med njimi so se udeležili vseh treh kolonij, drugi zgolj ene ali dveh. Zapustili so petintrideset razstavljenih del z belokranjsko motiviko. Med tehnikami prevladujejo olja na platnu in akvareli, nekaj je tudi risb. Zapuščina treh slikarskih kolonij je shranjena in inventarizirana v likovni zbirki Belokranjskega muzeja. Razstava, ki jo je odprla Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika, je brezplačno na ogled od torka do sobote med 10. in 16. uro do 31. decembra 2024. Vljudno vabljeni.

Fri, 22. Dec 2023 at 09:20

235 ogledov

Izjava o dostopnosti
UvodBelokranjski muzej Metlika se trudi, da bi bile vse vsebine, objavljene na spletni strani belokranjski-muzej.si, v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter enakopravno dostopne vsem.Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletno mesto belokranjski-muzej.si. Stopnja skladnostiSpletno mesto Belokranjskega muzeja Metlika je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.Nabor storitev za dostopnostDa bi zagotovili dostopnost in pozitivno uporabniško izkušnjo spletnega mesta so sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, in sicer:odzivno oblikovanje (spletna stran se prilagodi velikosti uporabnikovega zaslona brez izgube strukture ali vsebine);izbira velikosti pisave (omogoča brskalnik) brez izgube vsebine ali funkcionalnosti;prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij (bralniki zaslona);delna navigacija po spletnem mestu s tipkovnico;spletna stran ne vsebuje utripajočih vsebin in je varna za uporabo za vse skupine uporabnikov, ki bi jim bliskovite spremembe in utripajoči elementi lahko povzročili reakcije ali napade;možnost opremljanja slik z nadomestnim besedilom;možnost uporabe različnih ravni naslovov;predvidljivo delovanje spletnega mesta.Nedostopna vsebinaZavedamo se, da je popolno dostopnost strani in vsebin težko zagotoviti, vendar dostopnost spletnega mesta belokranjski-muzej.si nenehno spremljamo in se trudimo vzdrževati in izboljševati posamezne elemente dostopnosti.Zaradi nesorazmernega kadrovskega in finančnega bremena, ki bi ga optimiziranje spletnega mesta zahtevalo, nekatere vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti. Za zagotovitev dostopnosti je namreč potrebna celovita prenova spletnega mesta, kar bomo, glede na zmožnosti, skušali doseči v doglednem času in v sodelovanju s strokovnjaki za dostopnost.Vsebine, ki niso dostopne:datoteke formata PDF;nekatero fotografsko gradivo in slikovni materiali, ki so brez opisa ali alternativnega besedila;lastne multimedijske vsebine niso dostopno urejene (manjkajo podnapisi video vsebin) iz razloga nesorazmernega bremena, vsebina, ki je prek povezave objavljena na spletni strani, pa je urejena v okviru osnovne strani (Youtube) (brez podnapisov video vsebin);virtualne razstave;posnetki razstav oziroma virtualni sprehodi.Ponekod so kontrastna razmerja med besedilom in ozadjem še neurejena, pomanjkljivost spletnega mesta je nezmožnost izbire različnih kontrastnih shem.Dostopne alternativeVse informacije, ki so dostopne na spletni strani, lahko uporabniki dobijo tudi:po telefonu: 07 306 33 70,po elektronski pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si,osebno na naslovu: Belokranjski muzej Metlika, Trg svobode 4, 8330 Metlika.Priprava izjave o dostopnostiTa izjava je bila pripravljena decembra 2023 po metodi iz prve alineje točke (a) prvega odstavka člena 3(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1523 – samoocena organa javnega sektorja.Povratne in kontaktne informacijeVeseli bomo vaših informacij o uporabniški izkušnji na spletnem mestu. Potrudili se bomo ugoditi vašim prošnjam o morebitnih dodatnih prilagoditvah ter vam omogočiti alternativne vire dostopa.O morebitnih primerih neskladne vsebine z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, zahtevah po informacijah glede vsebine spletišča ter drugih informacijah, ki v skladu z oceno o nesorazmernem bremenu niso objavljene v dostopni obliki, nas prosim kontaktirajte:po elektronski pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si.Na obvestilo ali zahtevo bomo odgovorili v roku 8 dni od prejema obvestila oziroma zahteve. Če glede na zahtevano vsebino v tem roku ne bomo mogli podati ustreznega odgovora, vam bomo sporočili, kdaj bo odgovor podan in razloge za zakasnitev odgovora.Nadzor nad izvajanjem določb 5. do 8. člena Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij opravlja Inšpektorat za informacijsko družbo.Izvršilni postopekV primeru nezadovoljivih odgovorov na katerokoli obvestilo ali zahtevo, poslano v skladu z 8. členom Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ali ugotovljenem odstopanju od določil Zakona, lahko podate prijavo na Inšpektorat za informacijsko družbo po navadni ali elektronski pošti na naslov:Ministrstvo za digitalno preobrazboInšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družboDavčna ulica 11000 Ljubljanagp.irsid@gov.si

Tue, 19. Dec 2023 at 09:54

280 ogledov

SREČNO!

Thu, 7. Dec 2023 at 13:01

181 ogledov

Fotografije Metlike
Za konec in z željo, da bi bila čim večkrat zimazimabela … januar 1946 in metliška trga pod snežno odejo …Trg svobode, inv. št.: Z 2; foto: Daro Kopinič.Partizanski trg, inv. št.: Z 4; foto: Daro Kopinič.
Teme
obisk BelokranjskiMuzej GalerijaKambič stalnarazstava Valvasorjevanagrada

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metlika