Pri Fordu so se manjšanja prostornine motorjev lotili resno in zanimivo. Dvolitrski motorji sicer ostajajo ali kot dizli, ali v hibridni različici, ki se je na našem testu izkazala za zelo varčno, ali v najzmogljivejših turbobencinskih različicah z do 240 'konji'. Ko govorimo o zmerno zmogljivih bencincih, je tu popolnoma novi 1,5-litrski 160-'konjski' EcoBoost, pozneje bo mogoče izbrati tudi litrskega s 125 'konji'. Krčenje prostornine pomeni manjšo porabo, kajne? Ne vedno. Nekaj je odvisno od konstrukcijske uspešnosti proizvajalca, nekaj od tega, kako motor ustreza obliki in masi avta, nekaj seveda tudi od načina vožnje. In pri Mondeu kombinacija ne prinese izrazito nizke porabe, a je ta kljub temu nižja, kot bi bila včasih.

Če pozabimo na prostornino motorja in porabo gledamo v luči zmogljivosti, sploh: 160-'konjski' bencinski motor z obilico navora in ob skoraj toni in pol prazne mase se je na našem normnem krogu zadovoljil s 6,9 litra bencina za stokilometrski krog. Seveda je to več, kot zmorejo konkurenčni in hišni dizli, a ne tako zelo več. In med bencinci je tak Mondeo med varčnejšimi. S porabo torej ni, če ste pač med tistimi, ki bolj cenijo uglajenost (in za kaka dva tisočaka nižjo ceno) bencinca kot absolutno nižjo porabo dizla, prav nič narobe. Oznaka Titanium pomeni boljšo izmed dveh ravni opreme, ki sta na voljo. V njem je skoraj vse, kar voznik potrebuje, vključno s pametnim ključem, na dotik občutljivim LCD-zaslonom za upravljanje funkcij vozila, ogrevanima prednjima sedežema in vetrobranskim steklom, volanskim obročem (kar nam je ob mrzlih jutrih prišlo še kako prav) ter barvnim prikazovalnikom med merilniki.

Zadnji v nasprotju s tistim, ki sodi k paketu opreme Trend, namreč ne zna prikazovati hitrosti, in ker je analogni merilnik hitrosti bolj nepregledne vrste (saj je popolnoma linearen, razdelki med hitrostmi pa so majhni), je še posebno pri mestnih hitrostih težko hitro razločiti, s katero hitrostjo natančno se premika avto – napaka petih kilometrov na uro v coni 30 pa je lahko pri nas draga zadeva. Z izjemo te napake je delovanje sistema dobro, enako pa lahko zapišemo tudi za preostanek infozabavnega sistema Sync2, o katerem smo več pisali v eni preteklih številk Avto magazina. Mondeo ni majhen avto, zato seveda ni presenetljivo, da je notranjost zelo prostorna. Tako spredaj kot zadaj se sedi udobno in dobro (spredaj tudi zaradi boljših sedežev, ki sodijo k tej opremi), prtljažnik je ogromen, preglednost pa kljub vsemu ne trpi – le mer avtomobila, ta je vendarle dolg skoraj 4,9 metra, se je pač treba navaditi. Pri parkiranju odlično pomaga zadnja generacija Fordovega pametnega parkirnega sistem, ki zna ne le sam parkirati in odparkirati avto, ampak tudi paziti na prečni promet pri zapuščanju parkirnega mesta.

Zanimivo je, da varnostni sistem Active City Stop ne sodi na seznam serijske opreme (za kar si Mondeo zasluži grajo), ampak ga je treba doplačati slabega pol tisočaka. Poleg tega varnostnega sistema je imel testni Mondeo tudi zadnje varnostne pasove z vgrajeno zračno blazino, kar je na papirju dobra rešitev, vendar ima tudi praktične pomanjkljivosti. Zaponka za pripenjanje je veliko bolj masivna in manj priročna za zapenjanje (tudi zato, ker imata prsni in trebušni del pasu vsak svoj navijalnik, sponka pa je vmes pripeta fiksno), kar se pokaže predvsem, ko se poskušajo otroci, ki sedijo v otroškem varnostnem sedežu, sami pripeti – pa tudi pas sam je zaradi blazine neprimeren za pripenjanje tovrstnih sedežev.

Beri dalje...

Kratki test: Ford Mondeo 1.5 EcoBoost (118 kW) Titanium (5 vrat) - Avto Magazin

Ne, v naslovu ne mislimo na zunanje ali bog ne daj notranje mere Mondea. V primerjavi s predhodnikom je veliko prostornejši. Govor je o motorjih.