JEZUSOV OBRAZ

Menih Epifan je nekega dne na Siciliji odkril božji dar: Znal je pisati čudovite ikone. Hotel je narediti najlepšo, portret Kristusa.
A kje najti primeren model, ki bi izražal veselje in trpljenje, smrt in vstajenje, človeško in božansko? Epifan ni imel mira in se je nekega dne odpravil na pot.

Hodil je po vsej Evropi in se zazrl v vsak obraz. Nič. Nikjer ni našel primernega obraza da bi po njem naslikal Jezusa. Nekega večera je zaspal s psalmom na ustih : " tvoj obraz iščem Gospod, ne skrivaj svojega obraza pred menoj!" in se pogreznil v sanje.
Angel ga je vodil med ljudmi katerih obraze mu je pokazal in sicer vse tiste njihove izraze na obrazu, ki so spominjali na Kristusovega: radost mlade neveste, nedolžnost otroka, moč kmeta, trpljenje bolnika, strah obsojenca, dobroto matere, skrušenost sirote, strogost sodnika, veselje cirkusanta, usmiljenje spovednika, izmučen obraz gobavca. Epifan se je vrnil v samostan in začel z delom.