Redko, redko kupujem rože. Rezanega cvetja sploh ne. Kaj vem, zdi se mi, da z mrtvo rožo ne moreš povedati kaj lepega. Kdaj pa kdaj kupim ženi kakšno lončnico ... pa še takrat je kaj narobe. Enkrat sem jo želel presenetiti za obletnico poroke in - nekako v afektu - kupim neke rože. Pridem ponosno domov, ji zaželim vse dobro in izrazim veselje, da ji pač uspe zdržati z mano že toliko let, ... Ona me pa čudno gleda. Res sem jo popolnoma presenetil ... zato ker sem bil en mesec prezgoden. Grrrr ... Te rože te čisto zmedejo.

Včeraj sem imel po dolgih letih spet napad "rožokupitisa". V trgovini sem šel mimo cvetja, pa sem si rekel, da že dolgo nisem žene presenetil s kakšno rožico. Pa kupim lepo belo lončnico. Nekako všeč mi je bila. Nisem prav veliko razmišljal. Ko jo vesel izročim ženi, mi pa takole pravi: "O, anemona, a ni ta roža za zoprne tašče?" Meni pa glava dol ... Pa saj sem hotel narediti veselje. Še na internet sem šel pogledati kakšen pomen ima kakšna vrsta cvetja. Rezultat je bil še slabši: anemona - zavračanje.

Kaj hočem, s cvetjem nimam sreče. Pač tak bolj praktičen človek sem in rože so moja slaba stran. Pojma nimam o njih. In ne bom jih več kupoval ženi, samo občudovala jih bova, ko se bova - z roko v roki - sprehajala po hribovskih travnikih. To mi pa gre.

Z bloga Preprostost.

Foto: Aleš Čerin