Vse več ljudi  se ukvarja z zgodovino Slovencev, kdo smo bili, od kod v resnici izhajamo ter zakaj smo danes tam kjer smo. Tudi sam sem po duši zgodovinar, ter me zanimajo te stvari, vendar po tehtnem  razmisleku sem prišel do zaključka ter ugotovitve, da je edino pravilno da je potrebno zgodovino naroda res poznati ter jo ohraniti v našem spominu, toda za našo prihodnost je v teh časih burnih sprememb najpomembneje misliti na sedanjost in našo prihodnost, če želimo narodu zagotoviti obstoj za prihodnje rodove.

Politika v naši državi izkorišča nerazčiščene in nedorečene zadeve iz naše pretekle in polpretekle zgodovine, ter med ljudmi povzroča zmedo, razdvojenost medtem pa nas s korupcijo, katera je primerljiva le z najmanj razvitimi državami sveta, vodi v vedno večjo pogubo. Politika brez hrbtenice, katera se udinja interesom velikih držav in korporacij, ne glede na škodo katero s tem povzroča lastnemu narodu, je podobna nojevemu tiščanju glave v pesek, v upanju da bo nevarnost čimprej mimo. Dejstvo je, da smo z ustanovitvijo lastne države končno dobili priložnost za razcvet lastnega naroda, kar pa smo hote ali nehote zapravili z nespametno politiko katere vodilo je bilo in še je služenje le lastnim interesnim skupinam ter onemogočanje vseh ostalih. S tem se je gospodarski razvoj države ustavil in pričel stagnirati, kar pa je slaba popotnica za nadaljevanje našega rodu. Ob slabih gospodarskih rezultatih, ko mladi ne vidijo več možnosti zaposlitve ter trumoma odhajajo v tujino, kjer imajo več možnosti za ureditev lastnega življenja in manjšem številu rojstev zaradi negotovih razmer, nam kot narodu slej ko prej sledi izumrtje. 

Slovenci smo še vedno navajeni čakati na nekoga, ki bo stvari obrnil na bolje ter nam zagotovil boljše življenje, kljub temu da se je že čez celotno našo zgodovino pokazalo, da takšno čakanje ne obrodi sadov. Edino kar je vedno prineslo dobre rezultate je bilo poenotenje ter akcija celotnega naroda. Če pa hočemo doseči poenotenje je pa treba najprej jasno in glasno povedati kaj so naši cilji. Po mojem bi se lahko vsi dobromisleči ljudje strinjali, da si kot narod želimo naslednje:

1.Človeku dostojno življenje za vse Slovence in državljane RS.

2. Zagotovitev boljše prihodnosti za naše zanamce ter prihodnost samostojnega slovenskega naroda

3. Ohranitev ozemeljske celovitosti države

4. Ohranitev našega naravnega okolja katero je predpogoj za zdravje naroda

5. Zagotovitev človeku in družinam prijaznih delovnih razmer v vseh sferah delovnega                            udejstvovanja

6. Skrb za dobrobit slehernega Slovenca in državljana

7. Vzpodbujanje človeku in naravi prijazne gospodarske klime

8. Stabilnost države in njenega proračuna

9. Zagotavljanje varnosti

10. Enakost pred zakonom za vse državljane, ne glede na premoženje in položaj v družbi

To je nekaj ciljev in zahtev, po katerih bi se po mojem mnenju morali ravnati vsi politiki, vse vlade in k čemur bi moral težiti vsak posameznik. Za dosego teh ciljev pa ni in ne bo dovolj le čakanje na nekoga drugega, za te cilje smo odgovorni vsi. Kot narod se moramo poenotiti, ter izločiti osebe katere ne delujejo v smeri teh ciljev ampak v nasprotju le teh. Če želimo te cilje doseči bo potrebno več kot le angažiranje peščice ljudi. Narod bo moral jasno in glasno, brez strahu povedati kakšne so njegove zahteve do vodilnih, ter na tem neomajno vztrajati. Dovolj je prepirov in delitev, skrajni čas je da Slovenci spet postanemo enotni in zahtevamo nazaj svojo državo.