Članek
Smučanje, smučanje, ......
Objavljeno Jan 18, 2015

V teh dneh rokomet jemlje nekaj pozornosti zimskim športom. Igra naših rokometašev je na trenutke fenomenalna in vzbuja upanje na dober in uspešen konec svetovnega prvenstva. Tudi v smučarskih športih se uspehi vrstijo. Res, da ne sledim vsem športom podrobno, so me presenetili rezultati tekačic. Po tekaški upokojitvi Petre Majdič se je zdelo da je s slovenskim tekom konec. A smo se zmotili!  Poleg uveljavljenih tekačic Višnjar, Fabjan, Čebašek, sta se od nikoder pojavili Lea Einfalt in Anamarija Lampič. Na deskarskem svetovnem prvenstvu je Tim-Kevin Ravnjak začel zbirati slovenske kolajne. Skakalci ob zimzelenem Prevcu, izbruhnejo iz tekme v tekmo, včeraj Tepeš, danes Damjan in ni skrbi, da bi kot ekipa zatajili. Skakalkam glede na rezultate namenjamo premalo pozornosti. Pet ali šest se jih stalno uvršča med dobitnice točk. Špela Rogelj je trenutno druga v skupnem seštevku in ima vse uvrstitve na stopničke.

V alpskem smučanju pa poleg izjemne Tine Maze in dobre Ane Drev in nekaj prebliskov Kranjca, Bucikoce in Ilke Štuhec nimamo trdne osnove v bazi. Zaradi kadrov, ki so prilepljeni v ZUTS in SZS ni nobenih možnosti da bi ujeli korak z svetovno elito.

Ko je bil čas za to in so bile spremembe prepotrebne, so me povabili na posezonski seminar in na predstavitev moje vizije smučarske tehnike, vendar so me bolj kot ne zasmehovali. Naivno sem pričakoval, da me bodo na nek način uvrstili v proces treninga reprezentanc. Veliki "strokovnjaki" so menili, da lahko moje teze sami uvedejo v tekmovalno smučarsko šolo. Žal jim to vse manj uspeva. Dlje od poročila, ki sem ga ob tej priložnosti napisal in ga lahko preberete v nadaljevanju, ni prišlo. Kmalu bo štiri leta od tega, rezultati so pa vsako leto slabši, s čimer se moja napoved v spodnjem zapisu uresničuje. "Strokovnjaki" bodo še naprej oblačili smučarsko nebo, do britkega konca.

Poročilo o sodelovanju med alpskim odborom SZS,  ZUTS in podpisanim

Povabilu predsednika strokovnega sveta alpskega odbora g. Vlada Makuca, da sodelujem kot predavatelj na posezonskem licenčnem seminarju, sem se z veseljem odzval. Na sestanku z g. Makucem in predsednikom ZUTS g. Blažem Lešnikom konec aprila na SZS sem predlagal, da moje videnje moderne tehnike alpskega smučanja še pred seminarjem predstavim na terenu. Moj vtis je bil, da sta oba omenjena gospoda moj predlog z vso resnostjo in pozitivnim stališčem sprejela.

Vodja strokovnega sveta g Makuc je predstavitveni dan organiziral na Moelltalu 06.05.2011, ki sta se ga poleg mene, g. Makuca in g. Lešnika, udeležila člana reprezentanc Ana Drev in Janez Jazbec. Pogoji so bili idealni v vseh pogledih. Predstavitev smo izvedli na slalomskih smučeh na veleslalomski način.

Na kratko sem udeležencem verbalno predstavil mojo filozofijo zavoja. Potem pa tudi praktično. Načrt je bil, da najprej poskušamo nek nivo doseči z obema tekmovalcema s prostim smučanjem, potem pa na nekaterih mestih, kjer so sledi zavojev v snegu, postavimo kratke količke in skozi peljamo z enakim tempom in hitrostjo. Vendar zaradi objektivnih in nekaj bolj ali manj subjektivnih razlogov načrt ni bil v celoti izpeljan. Razumevanje razlage je bilo hitro in popolno, kar se je pri izvedbi takoj pokazalo, kljub temu pa učinkovite izvedbe ni bilo v prvih vožnjah. Navdušujoče so bile izvedbe g. Blaža Lešnika na položnejšem delu in bo »demo« vrsti z lahkoto predstavil filozofijo.

Ana Drev, ki se je priključila skupini nekoliko kasneje, je šla v zavoje z velikim rešpektom, a z jasno težnjo in željo, da razume filozofijo in da želi osvojiti način, in glede na rezultate, ki jih je že dosegla, je potencial za nadaljnjo individualno obdelavo. Za zadovoljivo izvedbo je bilo premalo časa, pa tudi misli je imela drugje. Hkrati ob moji predstavitvi je potekal tudi trening smuka in njene želje so bile bolj usmerjene v smuk, kar je ob kratki analizi na terenu tudi povedala.

 Janez Jazbec je dojel filozofijo v celoti. Že po nekaj poskusih je zavoje izpeljal dokaj pravilno in s solidno hitrostjo. Bolj ko se je približal idealni izvedbi zavojev, hitreje je smučal. Menim, da je takoj zmožen krajše odcepe izpeljati s 60-70% ciljne izvedbe. Na lastno željo je isto poskusil tudi z veleslalomskimi smučmi, a se mu je koncept popolnoma podrl. Smučal je na način, ki ga je utrjeval vsa leta. Ob že omenjeni krajši analizi na terenu je bil Jazbec skeptičen do filozofije, ki sem jo predstavil. Podvomil je v zmožnost uporabe mojih tez v strmini in na vsakem terenu, čemur lahko v zelo majhni meri pritrdim. Vsekakor pa Jazbec je potencial in ga je smiselno uvesti v moderen način smučanja.

Problem, ki se je pojavil, ni nov in sem se z njim seznanil že ob treniranju deskarja Roka Marguča. Tudi on je pri prvih poskusih govoril, da se bo ubil in da ga silim v nemogoče. Ko je bil že prepričan, da se ne da hitreje deskati, je progo dolgo 30 sekund v več poskusih izpeljal hitreje tudi do 0,6 sekunde.

Kaj je torej težava? Kakšen je namen moje doktrine? Kakšne so želje in pričakovanja? Menim, da povprečnih smučarjev nima smisla financirati in jih siliti v nekaj, v kar ne verjamejo. Težava, ki jo je treba preseči, je hitrostna bariera. Če poenostavim: na tekmah WC v slalomu je več kot 10 % zaostanka pri povprečni hitrosti 50 km/h 5 km/h. Pri skupnem času 1:40, to je 100 sekund, je zaostanek večji od 10 sekund več kot 5 km/h. Razlika v hitrosti pri dveh sekundah zaostanka je torej povprečno 1 km/h. Kar pa sploh ni poglavitni problem: če pogledamo posnetke naših in jih primerjamo z najboljšimi, ugotovimo, da opravijo daljšo pot v zavojih in morda hitrost sploh ni manjša kot pri najboljših. Težava in razlika pa so pravočasne in pravilne reakcije, ki dajo varljiv občutek hitrosti. Bistvena razlika med našimi in najboljšimi ali če hočete, tudi med Tino Maze, je v tem, da tako Tina kot drugi najboljši progo napadajo, naši pa se s progo borijo. Torej je najpomembnejši pristop in način predstave v glavi posameznega tekmovalca, ali si upa ali si ne upa napasti progo, seveda ob pravilni tehniki.

Z enim očesom sem opazoval tudi treninge naših izbranih vrst. Lahko rečem samo to, da sem zgrožen  nad tehniko, pristopom in kaj je na programu v tem času. Z veliko »drila«, kar je ob pravem času zelo pozitiven način treninga, in količino trenirajo med koli z načinom treninga tehnike, ki je povzročil tako drastičen padec rezultatov. Pristop je popolnoma zgrešen! Od teh treningov ne bo nobene koristi, pravzaprav bo prej škoda. Zdaj utrjujejo napake, ki so že itak privzgojene, potem bo poletna prekinitev treningov na snegu in v podzavesti bodo vizualizirali to, kar so počeli nazadnje, namesto da bi v tem terminu, ko se smučajo še z lansko opremo. Če z mojim angažmajem mislite resno, bi nemudoma morali organizirati hkrati z izobraževanjem tekmovalcev tudi izobraževanje trenerjev in če je zaradi financ problem v kadrih, pritegniti zraven klubske trenerje. Klubi bi vsekakor morali izkazati zanimanje za to, predvsem zaradi seznanitve mlajših in najmlajših tekmovalcev s filozofijo tehnike.

Menim, da bi še ena tako slaba sezona naših alpincev, kot je bila pretekla, oddaljila od zanimanja še tiste ljubitelje smučanja, ki so še ostali zvesti. Razumem, da način, ki ga predlagam, ni enostaven in da posega v integriteto trenerjev, ki so na koncu odgovorni za rezultate. Kaj pa je ta odgovornost pomenila v preteklosti, pa vemo, menjavo trenerja in nič več.  Če strokovni svet po mojem poročilu in po poročilih g. Makuca in g. Lešnika ugotovi, da je predlagan način sprejemljiv, pričakujem takojšnje ukrepe.

Način smučanja ali filozofijo vhoda v zavoj, obremenjevanja in razbremenjevanja, ki sem ga predstavil, sem v časopisnih člankih poimenoval kot slalomski zavoj Marlies Schild ali kot veleslalomski zavoj na način Ted Ligety ali Daniel Albrecht ali v superveleslalomu Hermann Maier. Prvi, ki je na podoben način smučal, pa je bil Aleksander Žirov. Ta način ni moja inovacija, ker so se teze o tem pojavljale že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vsekakor pa je nov opis opravil od vhoda v zavoj do izhoda iz zavoja, razpored obremenjevanja in razbremenjevanja glede na vpadnico ter utemeljitev. Ker za razumevanje filozofije zavoja potrebujemo daljšo razlago, predlagam označevanje »pospeševalni zavoj« ali »zavoj s pospeševanjem«.

Prosim, da s tem seznanite strokovni svet, trenerje ali kogar menite, da je potrebno seznaniti.

Sam bom z mojim poročilom seznanil oba tekmovalca in Urbana Laurenčiča, športnega novinarja na RTV SLO, ki želi javnost po svoji presoji sproti seznanjati s pozitivno težnjo in željo SZS  za uspešnejše rezultate alpskih smučarjev.

Aco Sitar