NEDOREČENO :BOHROV MODEL ATOMA

Oddajabram1b2 Cej, dne 2018-11-07 ob 12:28:14

http://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2018/11/07/publishwall_1541587409_5041416.jpg

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov. Jedro atoma je sestavljeno iz pozitivno nabitih protonov in nevtronov, ki so brez naboja. Elektroni so negativno nabiti delci in se nahajajo v okolici jedra. V Bohrovem modelu se okrog jedra gibljejo po krožnici. Niels Bohr je teorijo o atomu postavil leta 1913. Desetletje kasneje je Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie na drugačen način prišel do istih zaključkov.Vir;Wikipedija

JURE ZUPAN

Najprej naj posvarim pred nazornimi predstavami, ki jih ponuja vprašanje. Ker spada opis atoma v domeno kvantne mehanike, to je fizikalne teorije, ki se ukvarja z opisom pojavov na nanometrski skali, se tu srečamo s Heisenbergovim načelom nedoločenosti. Le to govori o tem, da ne moremo hkrati določiti lege in hitrosti kvantnega delca. Tir elektrona v prostoru, ko “kroži” okoli jedra, torej sploh ni določen! Govorimo lahko le o verjetnosti, da na določeni oddaljenosti od jedra najdemo elektron.

Še predno pa te oblije preveliko razočaranje: tvoje vprašanje sploh ni tako nesmiselno kot se morda zdi na prvi pogled. Prvi model atoma, ki je lahko pojasnil lego sevalnih črt vodikovega atoma, je bil namreč precej podoben osončju, z jedrom v sredini in elektronom, ki kroži okoli jedra. Tak model je postavil Danski fizik Niels Bohr na začetku stoletja, ko je bila kvantna mehanika še v povojih, zato nosi ime po njem: Bohrov model atoma. Seveda pa je med osončjem in atomom tudi v tej sliki nekaj bistvenih razlik. Elektrone v atome veže elektrostatska sila. Elektroni so namreč negativno nabiti, medtem ko je jedro nabito pozitivno, saj vsebuje pozitivno nabite protone (in nevtralne nevtrone, ki pa za to razpravo niso potrebni). Drugo pomembno razliko pa prinese Bohrova predpostavka, da lahko elektroni krožijo le po točno določenih tirih. Elektronu namreč lahko pripišemo valovno dolžino , ki je odvisna od njegove hitrosti v in mase m

bohrov_atom

kjer je h=6.626 10 -34 Js Planckova konstanta, ki določa kdaj smo v območju kvantne mehanike. Tir po katerem elektron kroži je stabilen po Bohru, če je obseg tirnice enak celemu večkratniku valovne dolžine

bohrov_atom

Radij prve orbite za vodikov atom si zasluži posebno ime, Bohrov radij mu pravijo in meri rB=0.0528nm. V kvantomehanskem opisu je to radij v okolici katerega se nahaja elektron v vodikovem atomu (v najnižjem energijskem stanju) z največjo verjetnostjo. Elektroni se po tej sliki torej lahko gibljejo le po točno določenih orbitah, vsaka naslednja je bolj oddaljena od jedra. Elektron, ki sedi na določeni orbiti ima tudi natanko določeno energijo. Kot niso mogoči vsi tiri, tako seveda tudi ne morejo elektroni imeti poljubne energije, le tiste, ki pripadajo posamezni orbiti. Dobimo diskreten energijski spekter, ki se za vodikov atom z n spreminja kot

bohrov_atom

kjer je ER=13.6 eV Rydbergova energija. Vsak naslednji nivo leži na energijski skali višje (premisli!). Diskreten energijski spekter je v ostrem nasprotju s sončnim sestavom, kjer lahko sistem planet-sonce zavzame poljubno energijo, odvisno pač s kakšno hitrostjo sunemo planet okoli sonca (tak energijski spekter imenujemo zvezen). Diskreten energijski spekter je tako kot Planckova konstanta, ki nastopa v izrazih za Rydbergovo energijo, jasen znak, da imamo pravzaprav opraviti s kvantnomehanskim sistemom. Presenetljivo pa je, da da Bohrov model za vodikov atom (to je najenostavnejši sistem, kjer imamo v interakciji le dva delca, proton in elektron) enake rezultate, kot natančen kvantomehanski opis.

V zgornjem govorjenju smo gravitacijski privlak zaradi mase elektrona in protona kar zanemarili. Pa vendar, med njima poleg elektrostatske sile deluje tudi gravitacijska, saj imata obadva od nič različno maso. Ali je bil naš privzetek upravičen? Gravitacijski in elektrostatski privlak med dvema masivnima (oz. nabitima) telesoma sta si po obliki potenciala povsem enaka. Obema namreč pojema velikost z razdaljo kot 1/r, vendar pa je gravitacijski privlak mnogo, mnogo šibkejši. Za primer elektrona in protona je gravitacijski potencial kar 10-40 krat manjši od električnega. V opisu atoma je torej gravitacija povsem zanemarljiva.

Kakšen pa bi bil atom, če bi imeli namesto električnega privlaka med elektronom in protonom le gravitacijski privlak (če bi bila nevtralna)? Ker bi bil privlak med njima toliko šibkejši, bi se elektron nahajal na veliko večji oddaljenosti od protona. Pravzaprav bi atom tedaj zavzemal kar enormne dimenzije- večji bi bil od celotnega današnjega vesolja.

Pa še nekaj besedi o tvoji zadnji domislici. Verjetno te je na misel o življenju na atomih pripeljala primerjava atoma z osončjem. A naj te kar takoj razočaram. Da bi se na elektronu ali jedru razvilo življenje je povsem nemogoče, vsaj dokler velja naš sedanji pogled na svet. Za življenje namreč potrebuješ določeno kompleksnost, dovoljšnje število osnovnih gradnikov, ki bodo sposobni tvoriti veliko raznolikost oblik, prenašati informacije iz generacije v generacijo… Je že res, da so atomi (jedra ) grajeni iz manjših gradnikov (kvarkov), vendar pa ti lahko tvorijo le končno število različnih vzrocev. Tako so si atomi res od elementa do elementa različni, vendar pa sta jedri istega elementa povsem enaki. Drugače kot v življenjskih tvorbah, kjer se ločijo ljudje od opic, a se prav tako ločijo ljudje med seboj (to je tisto, kar prinese dovolj veliko število osnovnih gradnikov).

(Jure Zupan)

V tem nakladanje Jureta Zupana je kup neresnic in znanstvenih zmot naučenih papagajev-žal.

http://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2018/11/07/publishwall_1541588628_5126266.jpghttp://uploads.publishwall.si/imgsmedium_2/2018/11/07/publishwall_resized_1541590095_5202748.jpg

Ta  dva prikaza sta že bliže resnici.1. Prikaz pokaže na vezave,da je zunanji stator atoma /atomski oblak/ hkrati notranji stator za večjo zgradbo molekulo npr.v prvem prikazu,,, ne pokaže,da ima atom H tudi svoj notranji stator /proton jedro/ ,rotor z osjo elektron , in zunanji stator / atomski oblak/.Vezave v vesolju in osnovnih delci potekajo vedno med Rmept-realizirano in Amept akumulirano masno energetsko vrednostjo.Tako ima atom močno jedrsko EM silo  vleka med vezmi /kvarki/Rmept in Amept in šibko EM jedrsko silo /odboja/ med isto vrednostnimi vezmiR+R ali A+ A. Osnovni delec in vsaka vesoljna pojavnost  mept* se lahko sočasno izraža v svojih vezeh naprej -nazaj kot Amept in Rmept-/sočasno/ in ima hemafroditsko naravo.V vesolju ni nobene gravitacijske sile, sta samo dve sočasni EM sili- sila vleka in EM sila odboja.Kar se tiče nivojev rotacije elektronov so lahko dvo nivojske zgoraj-spodaj kjer se elektroni  delci atoma v rotorju lahko vrtijo okoli jedra sočasno v naprotni smeri na notranji stator in zunani rotor. Gravitacijska sila ni nič drugega kot EM vlek,ko se Rmept in Amept vrednosti ciklično medsebojno zlivata druga v drugo tako znotraj atoma kot v vsakem drugem X pojavu mept*.Planck je že nakazal to smer,ko je dejal,da si kvanti diskretno izmenuje energetske pakete med seboj. To je to!

Xmept* = Rmept*>>>>> EM T.0. O/A<<<<< Amept* = Xmept* Zadevo sem že obrazložil v predhodnih spisih. Če bom utegnil bom jutri ,ali danes skiciral zadevo.Lp  :)*

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
3
abram1b2 Cej
0
Nov 17, 2018
Loop :)*
In kaj je razloženega s pikometri? Š e vedno ostaja Rmept* in Amept*.Ni pomembna velikos delca.Vsak delec,ki ga izločimo se bo navzven izražal z enotno vrednostjo.Če ta delec vrnemo nazaj v vezje se bo sočasno izražal kot Amept* in Rmept*.Zato v Cernu še vedno iščejo Higgsov bozon,ki naj bi odgovoril kako snov dobi maso energijo,pa ne razumejo da je osnovni delec nedeljiv kot nista deljiva jin-jang. Ni pomembno kako ga imenujejo . Štos je v tem,da ima vsak X pojav-delec/Osončje,Sonce Zemlja ,ti,jaz/ barionske snovi sočasno nedeljivo Amept* in Rmept*.Če se nekaj prebere, še ne pomeni,da se razume.
#3
Loop 1
1
Nov 17, 2018
Hm se bom dotaknila samo zacetka... pravi o kvantni mehaniki ki je na nanometrski ravni? To pa ne drzi. Kvantna mehanika namrec naj bi bila na sub atomski ravni. Atom pa se meri v pikometrih, 1nm=1000pm, 1mm= 1000000nm
Tudi sicer s trenutno tehnologijo se dosega elemente na nanometrski ravni. V CPU jih (rac. Procesorji) danes, se hitro blizamo procesorskim tranzistorjem ki bodo kmalu velikosti 1nm. Proces se vsako leto izpopolnjuje in tranzistorji se manjsajo.
Toliko o razseznosti za predstavo, kje dalec je se pod-atomska skala ter kvantna mehanika proti nanometrih.
L. P.
#2
abram1b2 Cej
abram1b2 Cej
Objavil/a 2018-11-07 12:28:14 (Nov 07, 2018)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
ONESNAŽAVANJE NAŠEGA PLANETA -VSAK STRAH JE ODVEČ
SINTEZA UMA IN RAZUMA JE Vedno ČLOVEK
NE LOČUJE NAS VESOLJNA ZAKONITOST, LOČUJEJO NAS NAŠE OSEBNE ŽIVLJENJSKE VIZIJE
FAKTOR -TRPEČA ALI BOJEVITA CERKEV
30 LET SLOVENCI MEŠAMO MEGLO IN IZGUBLJAMO LASTNO DRŽAVO
VPRAŠLJIVI OPISI PRAVKAR ODKRITE ČRNE LUKNJE IN EINSTEINOVE RELATIVNOSTI
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj