Varanje

OddajSamosvoja b.p. (brez priimka), dne 2017-03-20 ob 13:23:59

Si kdaj varal/a? 

            

Kaj sploh je prevara?

Se sprašujem, kot prešuštnica, da se opravičim. Pred kom? Bogom, sabo, družbo, partnerjem.? Zakaj bi se morala počutit slabo, skesano, gnilo po tem dejanju? Je samo krščanska vzgoja zapisala v moj praspomin, da je dejanje nekaj slabega? . Mogoče sem zato prešuštnica, da negiram trapasto, škododelno vzgojo? Kako bi se vedla brez omenjenga vpliva? Sicer ni bil zelooo močan bolj okoljsko naravnan,če razumeš. 

Verjamem, da smo poligamni.

Nočem iskat krivca zunaj sebe, ker ga v resnici ni. Dejanje je odločitev.

Govorim iz ženskega stališča. 

Zakaj hudiča se potem sploh karkoli sprašujem? Zadeva bi morala biti enostavna, hitro pozabljena. Verjetno mi slednje skače  v  delu možganov, ki so povezani z repruduktivnimi organi. Le ti se močno prekrvavijo, ko zadevo vedno znova ozaveščam.

Začutim skoraj pozableno ščemenje v trebuhu.

Nevidno-vidno  me tam obletavajo metulčki. Noro dober občutek. Že dolgo ga ni bilo.

Ooo hvaljena kemija kako sem te pogrešala. Brez sem mrtva. Rabim to ščemenje dela me živo. 

Občutkov se ne pozabi. Vonja tudi ne. Pozabiš obraz. Celo ime.

Zakaj sem to naredila? 

Enostavno bi bilo imeti en sam odgovor.

Zadeva pa nikoli ni tako površinska.  Ženska se odloči, da zeleno luč. Kdaj na kateri točki sem jo prižgala. Kdaj sem se odločila? Takoj?

Na začetku je vedno samo igra. Mislim, da igram, se zabavam. Zajebavam. Podjebavam. Poredna sem.

Porednost porojeva metuljevo prhutanje kril...

Takrat se še ne zavedam. Lahko, da se ampak, kot alkoholik mislim, da imam zadevo pod kontrolo in neham kadarkoli hočem. Itak. 

Slepim se, goljufam. Ne priznam kako mi paše pozornost. 

 Je varanje kronično pomankanje pozornosti? Tudi. Pa mislim, da nisem tak egocentrik, narcis, da bi rabila toliko pozornosti in potrjevanja. Mislim. Ali nismo vsi?

Kontrola.

Igra je.

Kot prvi požirek jutranje, vroče kave. Se spečeš v ustnice, čeprav veš.   

Zakaj ne?! Mi je šinilo v možgane  tisti moment še sposobne samokontrole. Sploh si nebi smela spraševati ampak nekaj ukazati, prepovedati!

Nisem hotela se omejevat. Ne, da je močnejše od mene. Lahko imam kontrolo, nisem tako šibka. Nisem tako mlada, da zadeve nebi prepoznala. Nak. Dobro vem kam pelja voz. Dobro vem, da se igram z ognjem. Hodim po robu. Izivam usodo..

Obožujem ogenj. Brez sem mrtva. Bolna. Cunja nezanimiva. 

Nočem se opravičevat. Ni mi treba. Ne bom se. Ker mi ni žal.

Nasprotno zelo všeč mi je kar sem naredila. (v trebuhu sprhota veliko čudovitih metuljevih kril)

Zakaj nebi? Zakaj bi si omejevala čutenje. Zakaj bi si odtegovala užitek. 

Nisem nikogaršnja last! Moje telo je in z njim upravljam, raspolagam kakor sama hočem. Kdo bom, če te pravice ne bom imela? Nekdo drug.

Vesela in hvaležna sem, da nimam prazno metuljevo gnezdo.

Ooo jeyesss. Obučetek je res dober. Boljši od ugriza v temno čokolado z velikimi lešniki. (ugriz v njegovo kožo..)

Se opravičljivo sprašujem; je teh metuljev z leti vse manj? Jih ubijam ravno s privzgojenimi krivdnimi razlogi?

Morala?; kaj ima morala z ljubljenjem? Z nečim kar nas je ustvarilo!? 

Metulčki poletite; njegov vonj, drobni a hudičevo močni prsti, ki me brezkompromisno zgrabijo za lase in nabijejo moja usta na njegovega kurca, da se skoraj zadušim ob utripu žile na njem  fffffffffffrrrrrrrrrrrrrrrrr

Izdih, umiri utrip, tresenje rok. Umiri metulčke.

Kljub vsem opravičilom mi ni enostavno. Človek me prevzame. Omami vse atome.

Prve tri dni sem v transu. Skoraj, da opravilno nesposobna. Zadrogirana.

Neprestano se mi prikazuje. Metulji letajo, kot ponoreli. Koncentracija je na najnižji stopnji. Usta lezejo v nasmeh. V možganih se vrti film, ki nima nič z zunanjim svetom. Dogajajo se ponovitve scen. Siciranje giba, stoka, vzdiha, pogleda.. Zaljublejna sem do konca. Moji možgani pokajo od količine endofrinov. Svet je lep. Življenje je čudovito...

Polna kemije se soočim z (nič)krivim aktualnim, stalnim moškim. 

Ni konec premočnih čustev.

Faza mazohizma. Mrcvarim se. Igram se z raznimi namišlenimi scenami.

Najpogostejša je, da mu sredi nekega brezveznega čveka enostavno rečem; prevarala sem te. Ne. Bolše se sliši; bila sem z drugim..

Predstavljam si kakšen izraz bi uzrla na njegovem nič slutečem obrazu? Verjetno ga v vseh teh letih še nisem videla. Bi me pogledal se nasmejal; saj vem beybi?  Bi me  vedenje olajšalo? Razočaralo?

Sluti? Preiskujem njegov obraz. nee pojma nima. Itak je zelo slab opazovalec.  

Čuti, da sem drugačna? Se drugače poljubljam? Skoraj sem razočarana, ker mislim, da se mu ne sanja. 

Bi rada dramo? Mogoče. Dramo, da se nekaj spremeni, ker se sama spremniti bojim?

Vse novo, nepoznano me naravno samozaščitno plaši.

Varijanta: On okameni; škoda beybi. Pobere svoje stvari in me zapusti. O tem razmišljam, ko sedi nasproti mene, srka juho. Jebemti, kot stara zakonca sva. Tako predvidljiva, uigrana.

Preseneti me samo še s šopkom rož. Rutina sva postala. Dober tim sva. Ni dolgočasen ampak predvidljiv. Ni, da ni kje vse sva bila, počela stavari.. Imava zgodovino. To me najbolj veže nanj. Je hvaležnost. Čeprav smešno; je spoštovanje.

Poljubljam koga? Pred mano obraz moškega. Lahko bi bil kdorkoli. Skoraj identično je. Usta, jezik, zobe, slina, tih cmok. Le von je drug.  Zavedam se, da čez nekaj časa ne bo razlike. Moški je moški. Bombon je bonbon odenki okusa so minimalni. Vse je sladko. Predozirano postane trpko.

Vedno se začnem dolgočasiti. Ni moškega, ki bi me bil sposoben neprestano stimulirat, animirat, vznemirajat. Nemogoče. 

Z leti, le teh spoznaj se nekako držim na vajetih imam kontrolo.

Do? Dokler si ne dovolim, odločim, da si popestrim, začinim življenje. Potrebujem se mrcvarit v lastnem dreku.

Zadjam si " rane , puščam kri". Uživam v bolečini.

Mučenje si predpišem z molkom. Ne boš mu povedla in si olajšla brmena prevare, ker si se tako odločila! 

Najenostavnejše je samo dejanje. Najlepše. 

 Problem je kam pospravit vsa ta čustva.. Ker jaz se zaljubim. Trpim. Hlepim.

Rabim vso to kemijo v sebi, dela me tako živo!

Je sploh pomebno zakaj?

Sem si zapolnila kak manko?  Zadala globji urez v srce?

Je sploh pomebno, zakaj?

Ker je lepo.

profileimage
Všeč mi je
5
Komentarji
82
Ana Kos
0
pred 9 urami
Ness, saj sem razumela, nikoli ne moremo čisto razumeti drugega, pogosto tudi sebe ne, sploh pa ne kakšnih svojih ravnanj ... ali pa čutenj.
#82
Ness Blue
0
pred 17 urami
Ana, saj pravim, da sem si te le 'sposodila', tako, za primer, ni pa bilo mišljeno, da to drži zate, oz. da je to edini kontra vidik :)
#81
Ana Kos
0
pred 17 urami
Ness, pravzaprav mislim, da nisi zadela tega, kar jaz mislim in verjamem.
Ne gre za zatiranje metuljčkov ... Čisto za drugo gre. Gre za to, da bi "imeli življenje in to v izobilju"!
#80
Dajana Babič
0
pred 18 urami
Bravo Azra! Prebrala sem samo tvoj komentar, niti posta nisem prebrala in komentiram samo to, kar si ti napisala.

Varanje... zame sploh ne pride v poštev, ker takoj, ko me je začel varati, je bilo konec. A ljudje smo na različnih stopnjah zavesti. Poznam eno žensko - lepotico... ki je v zakonu že 30 let s preverznežem, alkoholikom, tako kot ti praviš... reva... ne upa iti stran.

Poznam eno drugo... celo življenje je bila z alkoholikom, razvalina življenja, je šla stran od moža - otroci so ji zrihtali posebno stanovanje... in je zbolela zaradi občutka krivde, ker bi morala skrbeti za moža...

Odnosi... na odnosih se učimo, na odnosih rastemo... Zdaj ni več tako kot pri naših starših, da si bil skupaj do smrti, in potem še, če je eden živel dolgo naprej si ni mogel najti drugega zaradi tako grozne krivde, ki prihaja iz kolektivne zavesti.

Kolektivna zavest je v naših kosteh, v našem DNK-ju. Kolektivna zavest pravi, da je treba imeti samo enega partnerja, da se ne sme tega in tega, da je seks nekaj slabega itd... Vam povem nekaj... na Kitajskem pred 2000 leti ali kdaj so imeli matriarhat, kjer je ženska imela toliko partnerjev, kolikor jih je hotela. :) Če so bili pred njenim šotorom čevlji od moškega je bil to znak, da je za to noč zasedena. :) Vsi so lepo živeli, ni bilo ljubosumja, travm in nobenih konfliktov v zvezi s tem. Za otroke je bilo lepo poskrbljeno. Za starejše je bilo lepo poskrbljeno, za bolne je bilo poskrbljeno!

Že res pa, da niso imeli nobene religije in nobenih državnih inštitucij, najbrž so se zato imeli lepo...

Bom dala še en video o odnosih, podnaslovljen v slovenščino. https://www.youtube.com/watch?v=xbhNHU4-clU
#79
Ana Kos
1
pred 18 urami
Avtomehanik, take ponudbe, javne, pa še ne :) Imam samo kolo :) A tudi velja? Če sem težka? Kolo me zdrži :) (Mož težje :P)
#78
Ness Blue
2
pred 18 urami
Uf :) Dva pola, vsak zagovarja svoje. Ampak mislim, da imamo vsi nekaj skupnega. Vsak zagovarja, da je prav, kar počne, je počel. Kdo ima ima prav? Mogoče nihče. Mogoče vsi, vsak zase. In vsak mora sam živeti s svojimi dejanji, kot tudi nedejanji. Oboje je lahko breme, kot tudi zadovoljstvo. In kot nekateri potrebujemo dramo in če ne gre drugače, jo ustvarimo sami, tako mogoče nekdo kot je Ana ustvarja mir. In naše drame eskalirajo v pizdarijo, pa mogoče njen mir eskalira v... mir! Tak, vseobsegajoč. Verjetno je tudi ona kdaj čutila metuljčke, željo po prepovedanem in ko se nekateri vržemo v kaj takega, se nekateri pač ne. Dopovedujemo si pa vsi, da je prav tako. Kaj vse človek zatre, pa da se metuljčkov ne bi dalo! Če ne gre drugače, jih potolčeš z Ognjiščem (revijo), mrčes nadležen ;)

(Ne zameri Ana, ker sem si te sposodila za primer, za oris, da se da razumeti vse strani)
#77
Marta
2
pred 20 urami
Ustavila sem se pri tem zapisu.
Zato vsakemu, ki mi reče, kako se je v odnosu, v ljubezni, potrebno prilagajat, sprejemat kompromise…rečem le- blow me. To ni ljubezen. Prilagajanje je odrekanje samemu sebi in ne gre v nedogled. Sem kar sem, take it or leave it.

Zame je ljubezen to, da se dva, ki se ljubita trudita vživeti drug v drugega in si podarita ljubezen tako kot si on/ona želi.
Ta pot ni lahka, saj res zahteva prilagajanje ( z obeh strani), pa ne bi rekla da odpoved samemu sebi, ampak lastnemu egoizmu. To je najina izkušnja skoraj 40 - letnega skupnega življenja. Kolikor se trudiva za ta odnos, toliko je miru, sreče, metuljčkov. Pot pa ni ravna. So vzponi in padci.
#76
avtomeh
0
pred 20 urami
lahko tudi kolesa pripelje
#75
avtomeh
0
pred 20 urami
a ima avto?
#74
abram1b2 Cej
0
pred 20 urami
avtomehanik:)*
To isto sem že sam povedal Ani,da je idealna ženska z moškega stališča.Povedal sem ji ,da je vredna spoštovanja.66 # Ti boš povedal še ostalo.:)** V vso zgodbo je všteto tudi varanje samega sebe.
#73
avtomehanik
0
pred 20 urami
zimzo, poleg cca. 10 strank na dan, obvezno varam tudi ženo, ko ji servisiram
#72
avtomehanik
0
pred 20 urami
Ana, a če ti (po Abramu) živiš življenje nepremagljive skale, a to pomeni, da si tok težka baba, da te noben ne more dvignit ... in nesti čez prag?
Če je tko, si ravno prava zame :)
#71
Zim Zelen
0
pred 20 urami
* avtomehanik #69
So se ukvarjali z varanjem in vzdržnostjo, kakor kdo :o
#70
avtomehanik
0
pred 20 urami
vi komentatorji mislite kako dobro ste razdelali to temo, ampak resnica je, da ste do sedaj zelo malo povedali.
#69
Ana Kos
0
pred 1 dnevi
Kdo je objektiven ...?
Nihče!
Ker nihče ne pozna vseh vidikov, vsak samo svojega.

Se pa sprašujem nekatere te stvari - prav tako kot kdorkoli drug.

Malo v življenju sprejemam kot da morako samo tako in tako biti.
Tako imam nekatera enaka vprašanja, kot jih zastavi tudi Samosvoja ali pa Liza ali pa Ness.

Azra, veš, do kakšnih spoznanj sem prišla ... počasi, skozi leta?
Sebe imeti rad, biti prijazen sam s seboj. To sploh ni egoizem, to je nuja!
Če človek ne zna živeti sam s seboj, ga noben zakon ne bo osrečil.
Ne, ne za vsako ceno. Tega ne pravim, ne več ... Ne za vsako ceno.
Je pa vredno dobro premisliti, za kakšno ceno. Kaj za določeno ceno "dobim".
Vidiš, jaz nič več ne dam na brezpogojno ljubezen v zvezi (zakonu). Enostavno če se eden samo razdaja, mnogokrat drugi nič ne ceni. Niti opazi ne. Jemlje kot samoumevno.
Tako da ... otroka imeti rad je nekaj precej drugega, kot imeti rad sozakonca (partnerja).
#68
azra
1
pred 1 dnevi
Ne, Ana, ampak nisi objektivna, ker ne moreš biti, ker nisi bila v tej koži.
Ti praviš:
"Meni se zdi kar zelo vznemirljiv moj zakon.
Še po toliko letih svojega dedca ne morem razumeti."

Jaz govorim o jabolku, ti o hruški.
Jaz govorim o tem, da moraš sebe imeti rad, da moraš biti "egoist", ti pa praviš, da moraš srečo najti v zakonski postelji.
Ti praviš za vsako ceno, jaz pa pravim: ne za vsako ceno.

Zdaj pa bom malce vulgarna, mogoče boš bolj razumela:
jaz imam moža , ki bi rad v rito, jaz pa ne in pravim ne.
moj prijatelj bi rad imel v postelji dve, žena pa pravi ne.
moj prijatelj bi rad takšen strasten sex, žena pa bi rada nekaj umirjenega "toplo vodo"
moja prijateljica bi rada moža, do katerega bi čutila poželenje, on pa doma na kavču leži pijan in si ga nobena ženska ne more zaželeti,
moj prijatelj bi rad lepo in urejeno ženo, pa ima doma strašilo.

Vse v življenju se zgodi z razlogom. Ljudje živijo v zakonih brez ljubezni, živijo ker so tako navajeni, ker imajo otroke, ker imajo premoženje itd.
Niso sposobni zaključiti takšnega življenja, tudi ko se nekje zaljubijo in bi radi odšli, jim žena vcepi v glavo, kako mora vztrajati v prvem zakonu, ker je to sveto, ker tako mora biti?
Kdo pravi da mora biti? Jaz pravim ne, ti praviš ja.
In potem jim te iste ženske še 10 let očitajo to prevaro. In pride do druge prevare ali tretje. Sprijaznijo se s takšnim življenjem. Zakaj se sprijaznijo?
Ker so reve.
Kaj pa je pravzaprav ljubezen?
To pomeni, da si srečen, ko je človek ki ga ljubiš srečen.
Potem mu privoščiš srečo.
Bi zmogla to?
Verjamem, da je težko in hudo ko si prevaran in zapuščen. Ampak treba je sprejeti to dejstvo in se pobrati. Nihče ni tvoja lastnina in tudi ti nisi od nikogar lastnina.
#67
abram1b2 Cej
2
pred 1 dnevi
Ana :)*
Ti živiš življenje nepremagljive skale. Z moškega stališča si idealna ženska.Odločila si se ,da vse preneseš,karkoli ti bo prišlo na zakonski poti in v življenju nasproti. To je ideal,ki ga večina ne prenese in ne vzdrži.
Vzemi nas kot drevesa, ki jih veter kdaj tudi upogne.

Ti si vredna spoštovanja,kakšen račun zato plačuješ veš ti edina in samo ti.

Življenje ni za vse enako in naši življenski koraki ter dejanja tudi ne.Vsi mi smo v reki življenja in nekateri plavamo proti toku,, drugi s tokom.KO sem bil otrok smo otroci najraje skakaki v vrtinec ko se čistil olimpijski bazen.Takrat smo vsi plavali proti toku in bilo je res veselo . Tam si moral priplavati na vrh vrtinca, ali pa te je odneslo na rob bazena..
#66
Ana Kos
0
pred 1 dnevi
Azra, jaz pa nisem na istem bregu ... in zato se o tem naj ne pogovarjam? :P
#65
azra
2
pred 1 dnevi
Bravo Abram, ti si pravi dec in temu članku si dal piko na i.
Vidiš, mi ki smo na istem bregu se lahko o tem pogovarjamo. Ker vemo kaj govorimo, ostali pa lahko samo predvidevajo.
Abram, ko sem jaz to naredila, sem se takoj ločila. Ženske smo drugačne, ker večinoma varamo s srcem, za razliko od moških.
Pri meni se je ta zgodba dobro končala, s tem moškim sem že 10 let . No, saj ga poznaš, ker si bil pri nama.
Nikoli v teh letih mi ni bilo žal za to odločitev.
Življenje je čudovito, če znaš živeti.
#64
Ana Kos
0
pred 1 dnevi
Azra, res, mehke noge ne pomenijo samo - špeha :D :D
#63
Pokaži več komentarjev
Samosvoja b.p.      (brez priimka)
Samosvoja b.p. (brez priimka)
Objavil/a 2017-03-20 13:23:59 (pred 6 dnevi)
Starejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Varanje
Ljubezen
Prijateljstvo
Pričakovanje
Miza
100-ti zapis
Volk
Poželenje
Črno rumeni obiskovalec
Moški
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
marec 2017
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj