Članek
Revanšizem Barbarinega rova
Objavljeno Oct 25, 2016

Doktrina izvirnega greha.

Katoliška cerkev je edini del krščanske cerkve, ki oznanja doktrino izvirnega greha.  Z grehom, ki naj bi ga storila Adam in Eva, ko sta v raju jedla od drevesa spoznanja, naj bi po tej razlagi bili obremenjeni vsi njuni potomci. Vse do današnjih dni.  Podreditev cerkvi in sprejem liturgičnih ritualov -  krsta,  spovedi in kesanja – je edini način, da se človek razbremeni grehov preteklosti.   Cerkev, ki se je postavila med boga in med vernike, je z uveljavitvijo te doktrine vse vernike trajno  postavila v podrejen položaj.  Vedno znova jih opominja na njihovo grešno poreklo in jih kliče k liturgiji.  Cerkev v svoji vlogi vrhovnega moralnega razsodnika z izvirnim grehom obremenjuje tudi neverujoče.

Sprava.

Vsako, v ta svet narojeno človeško bitje je že z materinim mlekom vsrkalo vso dosedanjo človekovo preteklost.  Nobene proklamacije glede zgodovinskih dogodkov mu ni treba dati.  Niti se mu ni treba opredeljevati glede povojnih pobojev, ali morebiti do zlá vojne. Ali do česarkoli drugega. Vse je že implementirano v nas. Lahko pa išče oziroma je vsak izmed nas dolžan iskati skupni imenovalec s sočlovekom, ne glede na različno ideološko pripadnost, tako glede naše sedanjosti, ki je namenjena nam in prihodnosti, ki jo pripravljamo za naše otroke.  Odnos do preteklosti je naša intima in nobenih resolucij nam v tem smislu ni potrebno podpisovati.  Tudi ne evropske resolucije o totalitarnosti. V tem smislu je imperativ sprave, ki sta jo  najbrž dobronamerno, a tako nesrečno trasirala zakonca Hribar pred 30 leti in ki sta jo z veseljem pograbila Katoliška Cerkev ter desni pol politike, povsem zgrešena zadeva.  Spravljajo se danes lahko le še tisti, ki so bili v času II. svetovne  vojne dovolj stari, da so se gledali preko puškinih cevi.  To pa so v tem trenutku le še devetdeset let stari in starejši. Mlajši s spravo nimajo ničesar.

Zločin povojnih pobojev,

je neločljiv od zločina II. svetovne vojne.   Tako, kot letalonosilko potem, ko ugasne motorje inercija nosi še dolge ure, tako tudi vojna, ki se je kuhala v trpečem ljudstvu, ni mogla ugasniti na mah,  9. maja 1945.     Vse húdo, ki se je v človeku nabiralo med letoma 1939 do 1945, je gorelo še leta dolgo. Najbolj seveda prvo in drugo povojno leto.   Pošast revanšizma, neločljiva spremljevalka vsake vojne v človeški zgodovini*, je zavladala vsej povojni Evropi. Vse od Grčije, do Baltika in vse od Italije do Sovjetske zveze.

*Spomnimo se Kartagine, ki je izgubila proti Rimu.  Ni bilo dovolj predaja in obljubljene reparacije, Rimljani so se v zanosu revanšizma odločili in Kartagino porušili do tal.   Spomnimo se papeža Inocenca III., ki je med pontifikatom med letoma 1198 in 1216 zgodovino Katoliške cerkve »popestril« s pokolom 20.000 heretičnih Albižanov na jugu Francije z znanim stavkom “Pobijte vse, bog bo prepoznal svoje!” Pri tem ga ni motilo, da so se heretiki pomešali med povsem nedolžne meščane.  Pobiti je dal vse po vrsti.  In spomin na bližnjo zgodovino:  »Domovinski rat« na Hrvaškem.  Hrvati v znameniti »Oluji« niso le vojaško premagali Srbov, ampak so »počistili« (ene pobili in druge pregnali) 200.000 prebivalcev Srbske krajine.

Evropa po maju 1945 je bila povsem kaotična celina.

Ne le, da je bila v ogromnem delu uničena prometna infrastruktura.  Uničen je bil velik del industrije.  Razdejana in neobdelana  so bila  polja.   Osnovne črede so bile poklane ali pa so se razbežale.  Ali so poginile od lakote.  Javne in upravne službe niso delovale.  Edino oblast so imele oborožene sile zmagovalcev, ki pa s svojim znanjem in sposobnostjo niti niso mogle nadomestiti izpada upravnih služb niti zagotoviti hrane.  Lakota je zavladala po deželi in edina pravica, ki je veljala, je bila pravica močnejšega.  Vojaki zavezniških sil (predvsem Sovjeti) so posilili najmanj 1,5 milijona nemških žena.  Anglo-ameriški  del zmagovalnega vojaštva jih je prav toliko prisilil v prostitucijo za  življenjske  dobrine.  V istem času, ko so jugoslovanske sile na slovenskih tleh, v Teharjah, Rogu in še kje, pobile 15.000 domobrancev in njihovih simpatizerjev, so zavezniške sile na nemških tleh  vzpostavile več sto taborišč za ujete nemške vojake ter za policijske sile.  Najbolj znani so bili Renški travniški kampi.

V nekaj deset takšnih kampov, dimenzije 1.000  x 1.000 m, obdanih z bodečo žico in brez sleherne infrastrukture, so strpali nekaj sto tisoč ujetih vojakov in pripadnikov nacističnih sil.  V vseh kampih po Nemčiji je v letih 1945 in 1946 umrlo od bolezni, lakote in mraza blizu milijon in pol ujetnikov.

V Franciji, ki je bila deloma osvobojena že leta 1944, so revanšistični procesi tekli že prej. Poboji kolaborantov, javno sramotenje in striženje na balin tistih Francozinj, ki so si drznile imeti odnose z okupatorskimi Nemci.   Na Norveškem so poleg pobojev kvizlingov  izjemno kruto ravnali z otroki,  rojenimi  v nemško-norveških zvezah.

V Italiji so zmagovite partizanske sile vdirale v zapore in pobijale tiste obsojence, ki so po njihovem mnenju dobili prenizke kazni za svoje zločine.

Še veliko več o povojnem obračunavanju  lahko preberete v odličnem delu Podivjana celina, napisal jo je  Keith Lowe.  Je tudi v slovenskem prevodu.

Totalitarnost socialistične Jugoslavije,

je bila v kaosu povojne Evrope in zaradi nevarnosti vdora sil Varšavskega pakta do neke mere razumljiva.  Vendar je bila pretirana. Goli otok, nasilno zadružništvo, preobširna nacionalizacija ipd.  Primež totalitarizma je po 55. letu začel popuščati. Konec šestdesetih so se odprle meje  – železna zavesa je padla.  Sredi sedemdesetih  smo doživeli samoupravljanje in  participacijo delavcev pri vodenju podjetja.  Totalitarnost in pregon ljudi sta se omejila na nekaj deset intelektualcev.  Velika večina državljanov tega primeža ni občutila.  Prav nasprotno. Uživali smo vse blagodati socialnosti socialistične države.  Pri tem mislim na brezplačno zdravstvo, brezplačno šolstvo, polno zaposljivost in zagotovljeno pokojnino.

Povzetek.

Separatno objokovanje nekaj tisoč domobranskih in ustaških žrtev Barbarinega rova, pri čemer je Slovenija prispevala na oltar II. svetovne vojne skupaj 96.000 žrtev, je sprenevedanje najhujše vrste.  Na sveto pravico do groba se danes na številnih komemoracijah sklicuje katoliški kler.  Gre za isti kler, ki med II. svetovno vojno ni dovoljeval številnim ubitim partizanom pokopa na pokopališčih. Na posvečeni zemlji, kot so rekli, brezbožnih ljudi ne bomo pokopavali. Mnogi so tudi pozabili na drugo plat medalje.  Na izvirni greh ljubljanske škofije, ki je ob zavzetju Ljubljane v letu 1941 aktivno sodelovala z italijanskim fašizmom,  zaradi česar je prišlo do usodne delitve slovenskega naroda.  V mariborski škofiji zaradi zavednosti in razumnosti cerkvenih vodij do razkola med Slovenci ni prišlo. In tudi slovenskih žrtev je bilo v tej in v drugih pokrajinah bistveno manj. Govoriti danes o komunističnih pobojih leta 1945 je v tem smislu lahko le ideološki konstrukt.  V resnici je šlo za čisti revanšizem kot vsepovsod drugje  po celotni Evropi. Pri vsiljevanju sprave pa hočejo po vzoru svetopisemske doktrine izvirnega greha obremeniti še vse po vojni rojene Slovence.   Na drugi strani nas je državna elita v zadnjih desetih letih obremenila z izdatno količino dolga po prebivalcu.  Pa smo dobili poslušnega in vodljivega (idealnega) državljana, obremenjenega tako z moralnim in dejanskim materialnim dolgom.  Krasni novi svet!  Ob veliki brezposelnosti, nezanimanju države  za neplačevanje prispevkov zaposlenih,  socialni negotovosti zaposlenih v pogojih neoliberalnega ekonomskega modela, nižanju pokojnin!  V tej luči totalitarnost nekdanje »Juge« precej zbledi.  Pretežni del nekajkrat višjega BDP-ja v odnosu na nekdanjo državo, je uzurpirala manjšina – finančne, politične, pravne in še kakšne elite.  Nižji in srednji razred smo ostali skoraj na starem. Totalitarnost imamo tukaj in zdaj.  Sodelovanje predstavnikov države ter državnega proračuna pri ritualnem prekopavanju domobranskih in ustaških žrtev  se dogaja – trdno sem prepričan – mimo volje večine Slovencev in  le zato, ker so nam elite ukradle državo.

E

Vinko, še nekaj za tebe, ker je v ZAVEZI vse resnica http://www.rtvslo.si/blog/emonec/drazgose-nas-ponos-zrtev-izdaje/112781

E

Arhive je zaprl Janša, čistijo in prirejajo jih vaši http://www.rtvslo.si/blog/emonec/arhivi/54921 Kite, politični "stunt", tako kot je politični "stunt" podtikanje o otroških žrtvah HUDE JAME, čeprav niso našli niti ene otroške kosti. Kako to, da ni las iz Krimske jame? Zazidavanje, je odgovor na zažiganje mrtvih in živih med WWII, po celi Evropi. Tragično, Kruto, toda resnično.

E

VinKos, kako se lahko sploh vsajaš in razpletaš o zgodovini, če ne poznaš zadnjih podatkov o žrtvah med NOB? Sem ti že rekel, da ZAVEZA laže in zavaja. http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/B44CF70A8F2195ACC12578A00034D517?OpenDocument

E

VinKos, vsa poglavja vašega izdajstva so obdelana na povezavi v več kot 500ih blogih. Izobražuj se!!!!! http://www.rtvslo.si/blog/emonec

E

VinKos, ne moreš posameznih ekscesov v tem obdobju obesiti na hrbet celi NOB, ali ni po teh dogodkih vrhovni štab izdal povelje o ravnanju z ujetniki? http://www.rtvslo.si/slike/photo/181718

E

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/so-se-partizani-na-bledu-sestajali-s-sefom-gestapa-rozzumeckim/111129

E

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/navdusenje-kps-nad-hitlerjem/111166

Greg, bova preveč zašla iz bistva kar hoče povedat Rado. Kvazi elita nas drži razdvojene uporablja našo naivnost in nas vodi kamor ji paše. Glede JFK skoraj siguren sem, da je le zgodba, konstrukt. ★★★★ JFK Assassination Lie ★★★★ https://www.youtube.com/watch?v=tmCkS39Vk2U

E

@Andrej https://www.youtube.com/watch?v=U1Qt6a-vaNM

E

Vinko, glede na to, da lažeš, obračaš besede, manipuliraš, ... selektivno gledaš na dogajanja v svetu, ti je treba odogovoriti tako, da ti je nadaljna manipulacija onemogočena. Kot je omenil Rado, to počnejo vse službe državne varnosti po svetu. Ti resnično verjameš, da MOSSAD, CIA, MI5, MI6, ... delujejo transparentno? Če to verjameš, potem je vsaka razprava s teboj brezpredmetna, ker si očitno še eden tistih, ki jih je opisal pokojni dr. Rugelj.

Bom jaz povedal kaj mislim! Čiščenje arhivov se mi zdi čisto o.k./ v našem primeru/ Država običajno skrije pred javnostjo delo državnih služb, za 50 in več let. /Poglej ZDA, več kot 50 let je od Kenedijeve smrti pa še niso odprli arhivov/ Na diskretnost pri prehodu v novo državo od novih političnih struj ni bilo mogoče raćunati, zato so do-takratne oblasti naredile tisto kar je bilo nujno - zaščitile so mnoge vpletene in brisale arhive!

E

Vinko, je pa zanimivo, kako ste se desni pamfletarji obesili na pobite kolaborante in zločince, medtem, ko molčite o pobitih nemških vojakih v Porenju. In ta številka je veliko večja od številke pobitih pri nas, da o načrtnem genocidu Nemcev po vojni ne govorim. Mogoče zato, ker jih je zagrešil zahodni KAPITAL? http://www.rtvslo.si/blog/aljo-aa/ogromna-prenapihnjena-izmisljotina/63167/

E

Zopet se greš selektivno zgodovino, kajne? Verjameš tistemu, kar je voda na tvoj mlin. Vidiš in tu je problem kakršnekoli pomiritve v Sloveniji. Desničarji, bi radi z nekakšno revizijo - lažno - dosegli, da se ustaši, Prinz Eugen Division in domobranci proglasijo za nedolžne. Njihove zločine boš relativiziral oz. jih posledično obesil na NOB. Na NOB ne okupacijo in kolaboracijo, ki se je pričela veliko pred vkorakanjem okupatorskih čet na tla Kraljevine SHS. In kot je rekel Janko Pleterski, zgodovinar, član SAZU Danes je zelo razširjen pojav, da nezgodovinarji poskušajo pisati zgodovino, da bi povedali tisto, kar bi sami radi, da zgodovina pove. Pokojni profesor dr. Fran Zwitter je večkrat opozoril, da zgodovinar zgodovini ne sme dajati lekcij. Aleksander Bajt to sicer s poudarkom poskuša, vendar to za nezgodovinarja ni nič izrednega. Kar moti, je to, da prenaša svojo nedvomno znanstveno avtoriteto, ki si jo je pridobil kot ekonomist (morda tudi kot pravnik), kar neposredno na svoje razpravljanje o zgodovinskih vprašanjih. Ljudje vseh strok ali brez njih so seveda upravičeni pisati tudi o zgodovini, če se jim zdi, da imajo kaj povedati. Toda izvedenost v nobeni stroki ne upravičuje poljubnega ravnanja z njo. In to počneš tudi ti, INTERPRETIRAŠ, ŠPEKULIRAŠ, LAŽEŠ, ZAVAJAŠ. Da o Samardžiću ne govorim.

E

VinKos, da si nebi še kdaj drznil lagati o Koroški in domobrancih. Wikipedia bo za tebe dovolj iz dveh različnih virov na Wikikremi - zate dovolj In the case of Austria, the German annexation of Austria in 1938 was declared null and void. But the people of Austria as a whole were held responsible in the declaration for participation in the war on the side of Germany ---- Austria had been regarded by Nazi Germany as a constituent part of the German state, but in 1943, during World War II, the Allied powers agreed in the Declaration of Moscow that it would be regarded as the first victim of Nazi aggression, and treated as a liberated and independent country after the war.

E

VinKos, zopet laže in zavaja, ko Koroško povezuje z vrnitvijo zločinskih domobrancev, saj je bilo na sestanku velike trojice sklenjeno, da Avstrija ostane v mejah, ki jih je imela pred WWII. Če bo Avstrrija dokazala, da je imela odporniško gibanje bo lahko povrnila svojo neodvisnost kot država. Nasprotno je pa za Nemčijo bilo določeno, da bo živela razdeljena pod okupacijskimi silami zaveznikov. Avstriji je neodvisnost prineslo prav partizansko gibanje Slovencev na avstrijskem koroškem. ... Recimo uvedba obveznega dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem po švicarskem zgledu med letoma 1945 in 1958, za kar je bil zaslužen »desni« član tedanje začasne koroške deželne vlade dr. Joško Tischler, ki je pravilno presodil, da s priključitvijo avstrijske Koroške k Jugoslaviji ne bo nič. Na drugi strani je tedanja levica še naprej verjela v Stalina in v vrnitev Koroške, čeprav je Stalin že med vojno ponavljal, da bo Avstrija vzpostavljena v starih mejah. »Iluzorno smo mislili, da nas je skupaj z Rusi 200 milijonov. Danes pa se čudimo, zakaj nas imajo na Koroškem za peto kolono in za nelojalne Avstrijce,« pravi Šturm. Drug, soroden primer je iz leta 1920, ko je bila slovenska stran pred koroškim plebiscitom stoodstotno prepričana, da bo dobila vso Koroško. »In ko so Avstrijci predlagali mejo na Dravi, smo rekli ne, češ da lahko dobimo Celovec in Beljak.« ... Marjan Šturm, predsednik »levega« manjšinskega združenja, Zveze slovenskih organizacij - leta 2011

E

Vsi tisti, ki se hočete boriti za osvobojenje domovine – in to bi moral biti danes najvišji vzor vsakega slovenskega človeka – pojdite po najkrajši poti v OF, ki je v imenu Jugoslavije in v imenu zaveznikov pooblaščena, da vodi borbo za naše osvobojenje ..... Lojze Kuhar, brat Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca v radijski oddaji londonskega BBC, septembra 1944.

E

Edini smisel te vojne za Slovence je v tem, da se z njo odpira možnost, da se slovenska zemlja osvobodi in združi in da se tako ustvarijo stalni predpogoji za zdravo narodovo življenje po tisočletnem umiranju. Domobranci ta cilj ovirajo, ko so stopili v Hitlerjevo službo in proti zaveznikom. Na Primorskem bodo partizani stali skupaj z zavezniki, a kje bodo domobranci? Nekateri se bodo razbežali, ko Nemci odidejo, drugi pa bodo pobiti, če se bodo borili. Čemu? In kdo bo odgovarjal za to nesrečo? Upam, da je še čas, da se kaj stori, da se najusodnejšo politično napako na Slovenskem popravi in te prosim, da storiš, kar moreš. Mnogo, zelo mnogo je odvisno od tega, ali boš ti jasno videl stvari, jasneje od tistih nesrečnih, nevednih ali krivih ljudi, ki naše mlade ljudi organizirajo v boju proti koristim lastnega naroda... Izidor Cankar, Augusta 1944 v pismu škofu Rožmanu

E

Sredi decembra 1943, potem, ko se je že izdivjala njihova ofenziva, a brez pravega uspeha, so nemški poveljniki ponudili glavnemu štabu Slovenije premirje do konca vojne na temeljih vojaške razmejitve ozemlja v partizansko in nemško cono. Ponudili pa niso le varnosti in živeža, temveč tudi politično vabo: svojo pomožno vojsko, slovenske domobrance, bi umaknili s slovenskega ozemlja in jih poslali na vzhodno fronto v Rusijo, in »preusmerili« bi svojo politiko v Ljubljanski provinci. Če jim je predvsem do revolucijske zmage, bodo partizani ponudbo zagrabili, ali ne? Na svojo ponudbo so nemški poveljniki dobili odgovor: glavni štab Slovenije je vojskovanje nadaljeval. Poročilo britanskega delegata pri glavnem štabu Slovenije podpolkovnika P. A. Wilkinsona, poudarja: »Ponudba je bila zavrnjena s prezirom.« T.i. slovenski domobranci so bili rešeni vzhodne fronte, ostali so kot pomožna nemška vojska v boju proti slovenski NOV doma. Nemški okupatorji so morali nazorno videti, da boj proti Hitlerju ni bil zabarantan za lažjo zmago revolucije. VIR: Janko Pleterski DELO 4. 3. 1995

E

Ivo Žajdela je zgodovinar, ki bi ga težko označili za nepristranskega in objektivnega, saj večino časa deluje pod pokroviteljstvom RKC (dela med drugimi tudi za Družino in ostale cerkvene medije) in skrajno desničarskih strank SDS in NSi. Cerkveni zgodovinarji še nikoli niso bili objektivni, saj imajo le eno agendo, rehabilitirati in opravičevati dejanja RKC med vojno in zakrivati sodelovanje z nacifašizmom. Lahko bi rekli, da je hišni zgodovinar, da ga na plano potegnejo takrat, ko hočejo nekaj dokazati že vnaprej odločenega. Tako so omenjene stranke aktivirale tega zgodovinarja v potrebe omadeževanja partizanskega komandanta Franca Rozmana – Staneta! Verjetno pa bo kmalu izdal knjigo o Stanetu, kjer ga bo do konca popljuval, skoraj zagotovo bo knjigo izdal Študijski center za “narodno spravo”, ki sicer ne izpolnjuje svojega poslanstva, a še vedno dobiva nespremenjeno količino denarja od države, kljub temu, da se povsod splošno varčuje! No, ali pa bo knjigo izdal pri založbi, ki izdaja Demokracijo, mogoče pri Novih obzorjih, pri založbi Družine ali pa pri Mohorjevi družbi. Veliko je domobranskih založb, ki prodajajo prirejeno zgodovino, takšno, v kateri so sami nedolžne žrtve komunističnega nasilja. Omenjeni zgodovinar je za SiOL povedal, da je 2. grupa odredov mesečno likvidirala do 60 ljudi, seveda namenoma ne pove, da gre za večinoma pripadnike vaških straž, oziroma pozneje za pripadnike Prostovoljne komunistične milice (MVAC), ki je delovala pod vodstvom RKC in FAŠISTOV, civilistov pa je bilo med njimi dokaj malo, ter na kocu še švabobrancev. Zgodovinar pa borcev ne omenja kot partizane, temveč izključno kot komunistične borce, kar je napačno, saj je bilo le okoli 20 odstotkov partizanov včlanjenih v ZKJ – ostali pa so se dejansko borili za svobodo zoper okupatorja in domače izdajalce, pa še velika večina je bila vernih. Žajdela dela borcem krivico, ob enem pa dokazuje svojo pristranskost in namen po diskreditiranju in omadeževanju slovenskih partizanov in njihovih komandantov! Žajdel pravi, da so Rozmanovi partizani leta 1943 in 1944 zraven pri velikih partizanskih zločinih, recimo Turjak in Žužemberk, a je potrebno poudariti, da se tam »zločini« dogajali nad zločinci, izdajalci in kolaborantom, ki so po kapitulaciji fašistične Italije zbežali v Turjak. V Turjaku so bili skriti ostanki slovenske kvizlinške fašistične vojske MVAC, ki je morila in pobijala nedolžne ljudi pa tudi partizane. Del MVAC je bila tudi zloglasna Črna roka, ki se je osredotočala izključno pobijanju civilistov, če so jih vsaj malo sumili sodelovanja z OF. V Turjaku niso bili nedolžni ljudje, bili so morilci in izdajalci, izdaja pa je eden največjih zločinov, ki se med vojnim časom sodi s smrtjo. Dejstvo je, da se med vojno dogajajo zločini, so se na obeh straneh, ampak, da sedaj vsakega pripadnika oz. žrtev pri vaških straž, MVAC ali Slovenskega domobranstva – pomožne policijske enote v Sloveniji, ki je za naciste opravljala umazano delo, označimo za nedolžno žrtev komunističnega nasilja? To pa je že smešno. A prav Žajdel je to storil. Vse, ki jih je umorila Rozmanova enota so bile nedolžne žrtve. To je daleč od resnice, ampak je zgolj manipulacija in potvarjanje zgodovine! Ivo Žajdela še pravi, je bila uradna naloga ‘borba proti okupatorju’, ‘neuradna pa komunistična revolucija z ubijanjem političnih nasprotnikov Slovencev’. Ali je zgolj naključje, da so bili ti »politični nasprotniki« plačanci okupatorja? Ali je naključje, da so ti »politični nasprotniki« prisegli Hitlerju, se borili za Tretji rajh in nacistično ideologijo? Ali je zgolj naključje, da so bili ti »politični nasprotniki« zločinci nad domovino, ki so jo izdali? Ne. Partizani niso pobijali politične nasprotnike, partizani so pobijali izdajalce in kolaborante! Žajdela nas hoče prepričati, da so partizani pobijali vse povprek, kar je daleč od resnice, so se dogajale krivice, so umirali popolnoma nedolžni ljudje, ampak velika večina med njimi ni bila nedolžnih, saj so bil izdajalci. Da si izdajalec, ne rabiš biti vojaško aktiven v kolaborantskih enotah, lahko si navaden civilist, kot na primer »mučenec« Alojzij Grozde, ki je ovajal svoje rojake in jih tožil fašističnemu okupatorju. Vsak mi o njem pravi drugačne stvari in kako so ga mučili, do sedaj sem slišal že toliko zgodb, da mi je jasno, da se ljudje sproti izmišljujejo nove stvari, da bi ga bolj prikazali kot ubogo žrtev komunistične revolucije. Ampak Grozde ni bil umorjen zaradi svoje vere, daleč od tega, saj je večina njegovih sošolcev iz škofijske gimnazije prestopila v partizane, in prav svoje sošolce je Grozde brezsramno tožaril fašistom! Grozde je bil ubit zaradi izdaje naroda! Še veliko ja takšnih primerov, ko cerkveno-desničarski zgodovinarji civilne izdajalce, ki so recimo pomagali nacistom ali pa so jim izdali pozicije partizanov, za nedolžne žrtve, kar pa še zdaleč niso bili. Vsaka žrtev partizanov ni nedolžna, tako kot si to predstavljajo v NSi ali recimo zgodovinar Žajdela. Če si bil udeležen v vojni kot pripadnik fašistične MVAC ali nacističnega Slovenskega domobranstva in si padel po streli partizanov, v nobenem primeru ne moreš biti nedolžna žrtev komunističnega nasilja! Če si zavestno pristopil na stran okupatorja, od njega prejel plačilo, oborožitev in ukaze, nisi več nedolžen in tudi smrt ni krivica. V imenu fašistične in nacistične ideologije, pod duhovnim vodstvom RKC, ki je s pranjem možganom o »obrambi vere«, v bistvu pa so branili svoje privilegije, fevdalno zemljo in vpliv, ki si jo je RKC nabrala v dolgih letih obstoja, inkvizicije in križarskih vojn. Partizani niso začeli bratomorne vojne, s tem pa tudi državljanske ne, bratomorno vojno so začeli pripadniki MVAC (Prostovoljna protikomunistična milica, ki je delovala pod fašističnim poveljem), oni so se formirali 1942, oni so se pridružili okupatorji in oni so skupaj s fašisti ubijali nedolžne Slovence in partizane! Niso partizani začeli prvi napadati MVAC, ampak ravno obratno. Komunistična revolucija tudi ni pobijala vse povprek, niso pobijali političnih nasprotnikov, pobijali so IZDAJALCE in KOLABORANTE, ljudi, ki so se zaradi »vere« in denarja prodali nacifašističnem okupatorju. Brez izdaje ne bi bilo ne bratomorne vojne, ne povojnih pobojev, za katere je odgovoren tudi škof Rožman sicer neuradni inciator MVAC in Slovenskega domobranstva. Zame osebno tudi povojni poboji niso zločin, seveda ko govorim o pobojih vojaško aktivnih izdajalcev slovenskega domobranstva! Za civiliste je seveda druga zgodba. Sodba gor ali dol, če si izdal narod, delal zločine nad svojim rojakom, je pač kazen takšna kašna je pač bila. Seveda, vsi bi radi, da se povojni poboji ne bi zgodili, a so se, in potrebno je vedeti, da niso bile to nedolžne ovčice! Bili so zločinci in izdajalci. Četudi bi jim sodno sodili, bi tako ali tako danes govorili, da so bili to montirani politično procesi, brez ustrezne obrambe ali zagovora, pač, saj veste kako ta stvar poteka. Vse kar naredi komunistična oblast je narobe ali krivica. Očitno izdaja ni greh, ni zločin? Sicer ne bi ostanki domobrancev danes trobili nekaj o popravi krivic, krivic za katere so sami odgovorni, ko so na bežigrajskem stadionu 20. Aprila 1944 na Hitlerjev rojstni dan prisegli Tretjemu rajhu, bogu in Hitlerju – a verjetno niso vedeli, da je za naciste bog v bistvu Hitler?

E

Urbanc ni nič brskal po tujih virih, to je laž. On je tako kot Leljak, amaterski zgodovinar, ki đe danes po 70ih letih bije boj proti komunistom, je paranoik in lažnivec. Če bi on, takšen kakršen je, imel kaj v rokah, bi to objavil in se trkal po prsih, pa je na žalost vse plod njegove domišljije. A samo zato, ker je ima diplomo je verodostojen? hahahahaha On je odvetnik. In kot je rekel Janko Pleterski, zgodovinar, član SAZU Danes je zelo razširjen pojav, da nezgodovinarji poskušajo pisati zgodovino, da bi povedali tisto, kar bi sami radi, da zgodovina pove. Pokojni profesor dr. Fran Zwitter je večkrat opozoril, da zgodovinar zgodovini ne sme dajati lekcij. Aleksander Bajt to sicer s poudarkom poskuša, vendar to za nezgodovinarja ni nič izrednega. Kar moti, je to, da prenaša svojo nedvomno znanstveno avtoriteto, ki si jo je pridobil kot ekonomist (morda tudi kot pravnik), kar neposredno na svoje razpravljanje o zgodovinskih vprašanjih. Ljudje vseh strok ali brez njih so seveda upravičeni pisati tudi o zgodovini, če se jim zdi, da imajo kaj povedati. Toda izvedenost v nobeni stroki ne upravičuje poljubnega ravnanja z njo. In to počneš tudi ti, INTERPRETIRAŠ, ŠPEKULIRAŠ, LAŽEŠ, ZAVAJAŠ. Da o Samardžiću ne govorim.

E

Če komu zmanjkuje argumentov, si to, ravno ti. Urbanc nima ničesar, nobenega dokumenta, vse je zrastlo na njegovem zeljniku sovraštva in nemoči, ker so tvoji-njegovi veliki poraženci vojne in zgodovine. Stroka za te zadeve ne ve, pa bo vedel on, kije med prvimi leta 1945 bežal čez mejo, hahahahaha. On laže in zavaja zato, da mu taki kot si ti nasedate, to je vse. Tekst, ki si ga CPjal iz Zaveze, je Urbanc napisal za še enega revizorja zgodovine, Samardžića, ki v svoji knjigi trdi, da so četniki zmagali na Neretvi. Treba bo začeti ločiti zrno od plev, ti s vojim sovraštvom uspešno gnojiš zgodovinski plevel. Na žalost.

E

Izvirni greh je 16.IX.41 ...., hahahahahaha, ko pa ti kozla ustreliš, pa slon pade. Pa kje jih ti pobiraš? Resno. Podatki o žrtvah so znani koliko let, že? In zakaj ZAVEZA, ne popravi napak? Ti povem zakaj? Ker so lažnivci in drugače kot ribarit v kalnem, ne znajo. 600 grobišč praviš, da je. A si ti siguren, da so v vseh the jamah pobiti izdajalci? A so partizane, ki jih je bilo več, že vse našli? Nič novega ne poveš, vrtiš se v krogu lastnih naučenih idiotizmov in laži. Spremeni mantro.

Bi vprašal, če ste vključili tajne združbe v dogajanje? https://dk.um.si/Dokument.php?id=56351&lang=slv Naslov: Skrivne združbe : magistrsko delo Avtorji: Brezovac, Dragan (Avtor) Dobovšek, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno Datoteke: .pdf MAG_Brezovac_Dragan_1985.pdf (1,53 MB) Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga (mb22) Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo Organizacija: FVV - Fakulteta za varnostne vede Skrivne združbe že od svojih zgodnjih začetkov vzbujajo nemalo pozornosti in so pogosto predmet številnih polemik in preučevanj v družbi. To dejstvo ni presenetljivo, saj so vse te združbe (nekatere bolj, druge manj), povezane z ustvarjanjem dogodkov, ki imajo za svet različne posledice. V osnovi ločimo štiri različne tipe skrivnih združb; iniciacijske, politične, verske in kriminalne. Vsak posamezni tip združbe ima svoje zakonitosti, pravila in običaje, ki so seveda tajni in se jih morajo člani tovrstnih združb skrbno držati, če želijo biti spoštovani, tako s strani drugih članov, kot tudi zaradi razloga, da lahko združba sledi svojim skritim ciljem. Vsak izmed naštetih tipov ima svoje tipične predstavnike; pri iniciacijskih skrivnih združbah so natančno opisani prostozidarji (zgodovina, struktura, pravila za pristop k združbi, obredi, odnosi s katoliško cerkvijo in nekateri skrivni cilji itd.). Politične združbe predstavljajo bavarski Iluminati, Bilderbergi in Muslimanska bratovščina. Poudarek pri političnih združbah je predvsem na njihovih »globalistično-kapitalističnih« ciljih, ki si jih te združbe prizadevajo doseči. Opus Dei je najbolj viden predstavnik cerkvenih združb. Njegova največja moč leži v zelo dobro razvejani mreži lastnih centrov in institucij, ki jih kontrolirajo, pa tudi v tem, da upravljajo vatikanske finance. Triade veljajo za najbolj skrivnostno kriminalno skrivno združbo, z več kot 2000 let staro tradicijo. Njihova posebnost je v tem, da so se sčasoma prelevile iz patriotskega združenja v združbo, ki se ukvarja izključno z organiziranim kriminalom. Skupaj s triadami so predvsem v Severni Ameriki uveljavljene tudi Tonge, katerih osnovni cilj je zaščita lokalnega kitajskega prebivalstva. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40975

Greg. Glej osnovni tekst zgoraj. Začelo se je z izvirnim grehom.

E

VinKos, še vedno čakam na pojasnilo, kako se je začelo. Bo šlo?

"Zdej jih bomo pa toukli, belčke!" Kako so že vpili domobranci? Aja: "Za pet Kristusovih ran, naj crkne partizan" Slovenski četniki, število žrtev: 468 Slovenski domobranci, število žrtev: 13.406 Vaške straže: 846 Kraljeva jugo vojska: 212 ******* Partizanska vojska: 27.135 Med belimi skupaj 15.000 žrtev. Med rdečimi 27.000 žrtev! Vir: Zbornik Republike Slovenije o žrtvah vojne in revolucije, DS, 2005, str. 21 "odpor, ki se je v stiski zatekel k zasedbenim silam" K nemškim silam torej. Pridružili so se III. Reichu. V stiski so se zlizali s Hitlerjem. Še kar trajbaš Vinko. Nič od spodaj omenjene intelektualne poštenosti. Pravi vojščak kristusove vojske si, Vinko. Nad nevernike! *** Resnica te ne zanima. *** Spomnimo se papeža Inocenca III., ki je med pontifikatom med letoma 1198 in 1216 zgodovino Katoliške cerkve »popestril« s pokolom 20.000 heretičnih Albižanov na jugu Francije z znanim stavkom “Pobijte vse, bog bo prepoznal svoje!”

E

Civilizacija se je začela s spoštovanjem mrtvih, pravi VinKos. A to tistih mrtvih na Sv Urhu, Kozlerjevi gošči, Gramozni jami, Begunjah, ..., Samo vprašam. Daj že nehaj cmizdriti za tistih par tisoč pobitih po vojni. Povsod so jih in to še danes počno. Izdajalec je izdajalec, nobenih taktičnih nemnov ni bilo pri domobrancih. Za Primorsko se pa komunistom zahvali.

E

No raysvetli nas, kako se je začelo? In zopet lažeš v številkah. V letu 1941 je območje Slovenije utrpelo 2.604 žrtve, ki so se po svoji notranji strukturi delno razlikovale od strukture žrtev v naslednjih letih in so bile torej delno specifične. Omeniti je treba žrtve med vojaki Kraljeve jugoslovanske vojske ter med civilisti ob aprilskem napadu na Jugoslavijo in pomore prizadetih oseb, saj je bilo teh žrtev skupaj več kot 900. Sicer pa je bilo v tem letu ugotovljenih najmanj 1.270 žrtev med civilnim prebivalstvom; med njimi je bilo tudi 91 žrtev (od tega 36 v Ljubljanski pokrajini), ki jih je povzročila partizanska stran med svojimi resničnimi ali domnevnimi nasprotniki in pri katerih je v glavnem že mogoče zaznati revolucionarno ozadje. Partizanske enote vključno z Narodno zaščito so v tem letu utrpele 323 žrtev, med aktivisti OF in sodelavci odpora pa je bilo žrtev 180. Okupator je npr. v tem letu ustrelil 384 talcev iz vrst civilistov in partizanov. Za leto 1942 je zaenkrat ugotovljenih 11.146 žrtev. Velik porast števila žrtev je posledica širjenja odporniške dejavnosti in brezkompromisnega odgovora okupacijskih oblasti nanjo, opazen pa je tudi delež žrtev partizansko–revolucionarnega nasilja. Partizanske enote so v tem letu utrpele 2.163 žrtev, aktivisti OF s sodelavci partizanskega gibanja 1.506, med civilisti je bilo 4.880 žrtev, med oboroženo protirevolucijo pa 265. Opazno izstopa število žrtev med civilnim prebivalstvom, kar govori o hudem trpljenju nemočnih civilistov. V tem letu so okupatorji ustrelili skoraj 1.900 talcev iz vrst partizanov in civilistov. Posebej pa je treba opozoriti na dogajanje oziroma hude zločine v Ljubljanski pokrajini, kjer so partizanske enote, enote Narodne zaščite in VOS-a od januarja do vključno junija 1942 ubile 516 civilistov, samo v juliju pa še nadaljnjih 287, torej okoli 800 do začetka organiziranja vaških straž. Vida Deželak - Barič

E

Ti dokaži, da je res PS.: Beri povezave

Vinko, s posamično, solzavo zgodbo se da dokazati vse. Takšne zgodbe so na obeh (na vseh) straneh. Povsem drugače pa je, ko pogledaš celotno zgodbo. Partizanske žrtve II. svetovne vojne, 29.000 partizanov! Domobranske žrtve II. svetovne vojne, 15.000 žrtev. (Zbornik RS, Državni svet 2005) Razumem te Vinko, tvoje simpatije so na domobranski strani. Kaj pa intelektualna poštenost Vinko? Statistiko, 8,8 % žrtev v LJ in 3,9 % žrtev na Štajerskem si kar preskočil! Intelektualna poštenost je, da ko prideš do podatkov, ki tvoje teze (vere) ne podpirajo, te podatke podpreš. V imenu resnice! To pričakujem od tebe, intelektualno poštenost!

E

VinKos, zakaj vedno omenjaš žrtve pobite s strani VOS in NOG in povečuješ število? Ni jih bilo okoli 1000, bilo jih je okoli 800-900. Koliko jih je pobil okupator? Kdo mu je povedal koga mora ubiti? A misliš. da so rodoljubi, SKOJevci, komunisti, ... tekali po cesti in se drli - mene zaprite, mene ustrelite, mene mučite? Ti enostavno ne stopiš z vlaka realne slike dogajanja takrat, vidiš tisto, kar hočeš videti, greš se selektivno zgodovino. Cel čas pa opletaš s parimi dogmami, ki ti jih je vcepila ZAVEZA, ČASNIK, Leljak, Dežman, .... 1. 800 pobitih do nastanka MVAC 2. pakt Molotov - Ribbentrop 3. Huda jama To je vse, kar si v svojih odogovorih omenjal, ter se sprehajal med temi tremi temami. Argumentiral nisi nič, ko ti je zmanjkalo si v samo "debato" privlekel TIGR in neka izdajstva s strani KPS, ki pa so bila pobita. Tudi Urbanca so spodbili, ampak ti boš nadaljeval s svojim nepoznavanjem zgodovine in dogodkov v tistih časih. Pljuneš vsakega, ki kaj novega pove o dogodkih iz tistih časov, revizija pa velja samo v primeru desnih zgodovinarjev ne glede na letnico njihovega rojstva. Dovolj je, ker poveš nič, še manj kot nič.

V zborniku RS o žrtvah vojne in revolucije, na strani 21 so natančni podatki o številu žrtev II. svetovne vojne. V štajerski pokrajini je bilo 3,9 % (glede na število prebivalstva) žrtev, v ljubljanski pokrajini pa 8,8 %. Neprimerljivo več žrtev je neposredna posledica kolaboracije ljubljanske škofije z Italijani. In to je to. Škofje še danes delijo slovenski narod.

E

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/reiner-prosi-nog-nog-odkloni/111430

E

Rado, to kar počne VinKos, je na FBju v skupini slovenska sprava, počel osebek z imenom Igor Medoš. Nobene teme ne dokonča, meče kosti in načenja nove teme.

E

hahahahahahaha, VinKos, ko pa nalepiš Urbanca, gre tvoja krediblnost po Ljubljanici, hahahahahahahaha

Vinko, ne razumem kaj mi tu nekj nakladaš o Mačku? Kaj imam z njim? Ničesar. Če pa že poskušam razmišljti nazaj v tisti čas, potem nama je obema jasno, da so bili v predvojnem času komunisti marginalci. Vsega nekaj deset jih je bilo v Sloveniji. In v takratni, s katolištvom prežeti družbi je moralo biti nekaj zelo narobe, da so komunisti s svojo idejo uspeli in mobilizirali za sabo toliko ljudstva.

Vinko kos, kaj ni slučajno dal Stalin ubit nevem koliko oficirjev? Zaradi neiskušenega kadra so utrpeli takšne izgube. Mislim, da je zarota večplastna.

Razkorak je vedno med subjektivnim in objektivnim. Dokler bomo svet razlagali z subjektivnimi merili, izkušnjami in občutki bo vedno objektivno na stranskem tiru.

E

VinKos, bistvo zgodovinopisja je ravno v prikazu procesov in vzročno-posledične odvisnosti. Če to izničiš, je možna popolna manipulacija. Okupacija, kolaboracija, odpor, revolucija – to je npr. kronološko jasen vrstni red dogajanja v času druge svetovne vojne. Nobenega posebnega dokazovanja ni treba, stvari so jasne. Če pa to razdeliš »na odseke« in dva, ki ti nista všeč: kolaboracijo in odpor, izpustiš, pa vemo, kaj v slogu orwellovskega novoreka ostane: okupacija in revolucija. In s tem zaključujem razpravo.

E

VinKos 30.03.1941 se vodstvo SLS odloči, kako bo delovalo v primeru okupacije 06.04.1941 ustanovljen Narodni svet (NS) pod vodstvom dr. Natlačna 07.04.1941 dr. Natlačen intervernira pri jugoslovanski armadi, da ob umiku ne bi rušila strateških objektov 10.04.1941 Narodni svet pošlje sporočilo generaloma Pandurović Dragiši v Višnjo goro in Lavadinović Živku v Novo mesto poziv, da se postavijo pod komando Narodnega sveta ali pa sklenejo premirje z okupacijskimi silami 11.04.1941 NS razglasi prevzem oblasti na ozemlju cele Dravske banovine in ustanovi Slovensko legijo (zbirala naj bi zavrženo orožje jugoslovanske armade in ga predajala Nemcem) 12.04.1941 dr. Natlačen se v Celju sestane z generalom Lantzom 12.04.1941 italijanska divizija Isonzo vkoraka v Ljubljano 18.04.1941 Okupacijske oblasti zavrnejo predlog Narodnega sveta, da prevzame (civilno) oblast v Sloveniji. Grazioli prevzame funkcijo upravitelja in komisarja Ljubljanske pokrajine 18. 04. 41 je Mussolini Grazioliju sporočil, da bodo uslišali Natlačenove želje po avtonomiji 20.04.1941 škof Rozman obišče Graziolija 21.04.1941 Grazioli vrne obisk in se dogovori za izobešanje italijanskih zastav na cerkvah lahi tudi uzakonijo obežanje državnih in kraljevih zastav 03.05.1941 Ozemlje Ljubljanske pokrajine je formalno priključeno Kraljevini Italiji. NS in škof Rožman pošljejo zahvalno spomenico Duceju 08.05.1941. Župani slovenskih občin so ob svojem sprejemu pri Visokemu Komisarju Ekscelenci Emiliju Grazioliju izročili tole adreso : ------------------ Duce! Župani 105 občin, ki sestavljajo novo Ljubljansko pokrajino, si v imenu vsega prebivalstva dovoljujejo znova izreči svoje veselje in ponos, ker so 07.05 slovenski kraji priključeni Kraljevini Italjii. Duce! Rimske postave so resnično dale mir in pravico temu prebivalstvu ter so globoko segle v srca vseh sodržavljanov, kateri bodo s svojo popolno lojalnostjo in vdanostjo ter s svojim delavnim prizadevanjem dokazali, da so tega vredni. (Slede podpisi vseh županov na čelu z Ljubljanskim županom dr. Adlešičem, kateri je to adreso prebral ) Spomenica je bila objavljena v časopisu Slovenec 10. maja 1941 ------------------ 06.06.1941 škof Rožman daruje v stolni cerkvi zahvalno mašo za Duceja in Kraljevino Italijo. Duce imenuje škofa Rožmana za komendatorja italijanske krone 06.06.1942 ljubljanski sosvet z ljubljanskim županom dr. Adlešičem in exc. Graziolijem odpotuje v Rim se pokloniti duceju Mussolini Benitu (s kratkim postankom v Trstu, kjer so si ogledali znamenitosti mesta – kroniki niso zapisali ali so povprašali po počutju rodoljubov zaprtih v Coronejskih zaporih, ki so čakali na decembrsko eksekucijo) 06.06.1942 naše rojake dopoldne sprejme duce Mussolini Benito (sprejem je bil končan pred 11:00 uro) Edinokrat omenjena beseda s korenom “sloven” je bila v tem delu nagovora člana sosveta dr. Natlačen Marka: “… ko Vam znova zagotavljamo svojo globoko hvaležnost, si upam izreči upanje, da Slovencem nikdar ne boste odrekli naklonjenosti svojega varstva." Za vse te dogodke, so seveda krivi komunisti. Tisti komunisti, ki so se zbrali v Novem Mestu - cca 2000 - pripravljeni braniti domovino, pa so jih posalli domov. VinKos, sem za revizijo, vsekakor, vendar za revizijo, ki bo povedala, kdo so bili izdajalci in resnični krvniki naroda, še enkrat. Slovenci, to vemo. slovenceljnom in domojebom, bo pa treba še enkrat nazorno pokazati.

E

Andrej Bajt, predvsem je treba ohraniti pamtno presojo, kaj je res in kaj ni. Tele variante, ki jih Youtube poln in ki dišijo na senzacionalizem v stilu Žabjeka in guru Sveta, meni ne dišijo, ke so spodbite z argumenti in proglašene za navdne laži, da o kuščarjih, ki jih nekateri vidite zaradi David Ickea, ne govorim. Srečno.

E

Rado, težko se je pri ljudeh Vinkovega kova, držati tematike, ker na vsako argumentirano repliko odgovorijo z novo lažjo, ki jo desni zgodovinarji hočejo predstaviti kot resnico. Sprehodi se po komentarjih in ugotovil boš, da na ničesar ni odgovoril. Začelo se je s poboji, nadaljevalo s paktom SZ-D, potem je privlekel v debate TIGR, pa neka izdajstva KPS, nadaljeval s TIGR in diskreditacijo obveščevalca Krajnca, itn. Seveda vztraja pri svojih videnjih zgodovine in vsekakor se zelo trudi, da bi svoje izdajalce predstavil za borce za svobodo. A to mu nikakor ne uspeva.

Dobro se žgeta. Vinko in Grega. A imejta prosim ves čas v mislih poanto bloga zgoraj!

E

eh, nima smisla. Vinko, ti pač priznavaš desno revizijo, ki hoče tvoje prikazati za nedložne, častne, poštene klavce slovenskih rodoljubov, ki so se uprli. Če kdo na osnovi dokazov napiše nekaj, kar ti ne diši, jse takoj spraviš na osebno diskreditacijo, kot je to"baje" rekla avtorica knjige o angleških vohunih in teroristih TIGR. Špekuliraj in zavajaj naprej, spodbil ničesar nisi. Same desne floskule so te.

E

Osvetlitev in kritika revolucionarnih metod Dr. Janko Prunkje v Delovih Književnih listih objavil pohvalno recenzijo knjige Tatjane Rejec Partija in tigrovci. Saj bi lahko preboleli to pohvalno recenzijo, ampak časi so taki, da dr. J. Prunk lahko zapiše na koncu stavek: »Naloga slovenskega zgodovinopisja v prihodnje je nadaljnja raziskava in konkretno razčlenjevanje in razlikovanje slovenskega narodnoosvobodilnega boja in (od) socialistične revolucije. Upam, da bo mlajša ideološka neobremenjena generacija slovenskih zgodovinarjev to zmogla in se ne bo ustrašila očitkov o reviziji zgodovine.« Ko sem natančno prebrala knjigo Partija in tigrovci, sem prišla do zaključkov, kijih bom dr. J. Prunku zdaj le skicirala, knjigo pa bom vsekakor obravnavala natančneje v našem tigrovskem glasilu Rodoljub. Seveda si moramo pogledati nekatera zgodovinska dejstva, ki jih knjiga Rejčeve zametuje, hkrati z njo pa tudi dr. Janko Prunk. TIGR. Današnja definicija je, da je to bila rodoljubna organizacija slovenskih Primorcev za rapalsko mejo. Drži, ampak! Če vemo, daje bil Ciril Kosmač obsojen na ti. tržaškem procesu kot najmlajši Slovenec agent, ki je dostavljal fotografije gradnje idrijske ceste Angležem, če vemo, o čemer Tatjana Rejčeva neobremenjeno govori v knjigi, da je bil njen mož angleški plačanec, potem ne vem, kaj bi gospa Rejčeva želela v svoji knjigi (v karji Prunk dobrohotno statira) poleg demonizacije Komunistične partije doseči. Vsi vemo, da so bili predvojni komunisti precej nezaupljivi do tigrovcev predvsem zato, ker je tigrovcem dajala orožje in denar sprva Orjuna, na topa kraljeva vojska in angleška ter druge obveščevalne službe. Prežihov Voranc je v Parizu pripadnike Tigra označil: »Tigristi so sedaj v oficialni zvezi. Po mojem je to velik uspeh. Predvsem to niso naši, ampak Ijudje samosvoji, ki hočejo delati z nami za konkreten cilj.« (ZD XI, str. 383) (Ta cilj je bila priključitev Primorske Jugoslaviji in ne Sloveniji, ki je sploh še ni bilo. Rejčeva tu prehiteva za petdeset let.) Če pogledamo od bliže to organizacijo, potem bo dejansko nekaj na tem, da ni bila enovita, kot bi si danes nekateri želeli videti: Zelen, Kravanja itd. so spadali pod okrilje jugoslovanske vojske, Albert Rejec pač pod Angleže, Pinko Tomažič h komunistom ... Vsi vodilni, razen A. Rejca, ki se je potajil v Srbiji (Godnič seje med vojno vrnil v Slovenijo in se zanjo boril in tudi umrl daleč po vojni), so umrli med vojno ... Odmev Vorančevih besed seje slišal še 1.1958, ko je CK KPS obravnaval tigrovsko problematiko. Seveda so imeli pri tem največ besede Ivan Maček, Boris Kraigher in Mitja Ribičič, za katere pa vemo, kako so z negativnimi podtoni vstopili v slovensko zgodovino, in zatojejasno, da so Vorančeve ugotovitve potencirali do skrajnosti. Pravzaprav je iz cele knjige razvidno, daje bil pri Tigru najbolj problematičen pokojni soprog Tatjane Rejčeve, »angleški agent«, zato pa je njeno poročanje tako pristransko in zoženo na opravičevanje moža in blatenje drugače mislečih. Opre se na vrsto podtikanj, naj omenim poglavitne: za smrt Maksa Rejca krivi dr. Aleša Beblerja, čeprav iz dopisov ni ne duha ne sluha o takšni nameri ne o tem, daje vodstvo Komunistične partije (Slovenije) to prepustilo vodstvu partije na Primorskem - to je le avtoričin rezultat »deduktivnega raziskovalnega postopka«, kot je ugotovil dr. J. Prunk. Nasprotno, gospa se celo poglobi v Beblerjevo psiho in mu kar dopisuje svoja razmišljanja in predstave. Kajpa, če je Maks Rejec naredil samomor zaradi družinskih razmer, kot se je po vojni šušljalo? Da Kravanje niso ubili Nemci, temelji na dvomu Kravanjevega prijatelja Franca Čopi-Borotina in »forenzičnega eksperta« Lojzeta Zidarja. Ne loti pa se čudnih izdajstev, ki so se dogajala 1943. na Tolminskem in imela vrh v spopadu na Golobarju (men da jih je izdal samo neki pastir!). Še bolj zanimiv je deduktivni raziskovalni postopek pri Majnikovi smrti. Deduktivno analizira dogajanje izpred 63 let na osnovi že ostarelih in verodostojno dvomljivih prič. Od vseh pričevanj, ki jih je zbrala, si vzame tisto, ki ji je najbolj po volji. Spet je priklicala na pomoč forenzika Zidarja, belemu Kozini pa zamerila, daje navajal pri dogodku, ki mu je bil priča: »Izbruhnila je kratka divja bitka, pri katerih je bilo ubitih več komunistov. Med njimi je mrtev ležal ribniški učitelj Majnik,« češ kaj pa nalaga, saj ni bilo bitke in več mrtvih, ne verjame pa edini priči dogodka Albinu Pelcu iz Ribnice, ki je o tem tudi napisal sestavek, ki smo ga hoteli objaviti v Rodoljubu. No, višek podtikanja pa nam kaže dokument, ki je bil napisan v Tolminu 1948., kjer gospa mirno spremeni besedo »aretacija« z besedo »likvidacija« - koga drugega kot Alberta Rejca, ki pa je (srečno) živel do 1.1976. Če bi bila potomka dr. Aleša Beblerja, bi gospo Tatjano Rejec tožila. Dr. Janka Prunka pa bi prosila, da naj mladih zgodovinarjev ne spodbuja k podobnim deduktivnim raziskovalnim postopkom, ki niso drugega kot čista špekulacija in bujna fantazija. ŽIVA VIDMAR, Ljubljana