Vnovični referendum na temo družinske zakonodaje

OddajRado K., dne 2015-11-27 ob 19:52:51

Ob zeleni luči referendumskemu odločanju o noveli družinskega zakona, ki jo je nedavno prižgalo Ustavno sodišče (US), je nujno pojasniti nekatere terminske zablode ter povzeti spregledane okoliščine ob sprejetju inkriminiranega zakona v parlamentu, letos spomladi.

 

Na prvem mestu je potrebno opozoriti na nedemokratično naglico s katero je nenačelna (opozicijsko-pozicijska) koalicija spravila zakon skozi.  Ponujal se je vtis, kot da imamo izredne razmere in da se bo naredila velika škoda, če zakona ne bomo sprejeli po hitrem postopku.   Širše razprave ni bilo, pa čeprav je šlo za pomembno področje eksistenčnih človekovih relacij. Niti se pri odločanju ni upošteval predhodni referendum, ki je podobne, ponujene rešitve enkrat že zavrnil. Običajni demokratični standardi so bili namenoma prezrti. Novela zakona je bila predlagana s pomočjo političnega trika.

Medijski diskurs, kolikor ga je bilo dovoljenega, je bil v rokah obeh političnih taborov in je bil v celoti političen.  Globljim, argumentiranim razmislekom s strani strokovnjakov, antropologov, psihologov in sociologov ni bilo mesta. Tudi skupna izjava Društva psihologov Slovenije je bil bolj politični proglas, kot pa konkretna razprava o veljavnosti argumentov, za, ali proti

 

Dalje bi omenil novinarski mainstream (NM), ki je bil skoraj v celoti na strani podpornikov novele zakona. S to podporo seveda ni nič narobe. Slehernik se ima pravico opredeljevati po svoji vesti. Zloraba se je zgodila, ker je prav ta NM izkoriščal medije za aktivno podporo lastnim stališčem. Od novinarjev pričakujemo uravnoteženo poročanje in ne opredeljevanje! Običajni državljan, takšne bonitete ni imel. V kolikor novinarji želijo aktivno delovati v smeri kakšne politične ideje, naj se vključijo v ustrezno stranko in tam delujejo na željeni način.  Kot enega izmed ekstremnih, enoznačnih dogodkov, naj pri tem omenim ravnanje, meni sicer zelo ljubega TV voditelja in intelektualca Marcela Štefančiča, ki je v Studiu city, februarja letos, zamenjal svojo običajno formulo »pro et contra« in je v studio povabil dva navdušenca za spremenjen družinski zakon, nakar so vsi trije družno pihali v en rog.   Krasni novi svet!

 

Naslednja nedostojnost, ki so jo oblikovali mediji (tudi s pomočjo politike, priznam) je, da so nasprotnike novele zakona potisnili v naročje Rimokatoliške cerkve (RKC) in obeh protagonistov desnice, Zevnikove in Primca.  Kot da ima le Cerkev primat in da vsi nasprotniki novele zakona spadamo med zadrte konservativce in pod okrilje Cerkve. Vendar to ni res!  Obstajamo tudi misleči ljudje, ki smo kritični do RKC in smo mnenja, da se Cerkev v ta diskurs ne bi smela vmešavati.  A imamo kljub vsemu podobne ali pa tudi ločene filozofske, moralne in druge zadržke do vsiljenega zakona.  Slednji v tem diskursu nismo dobili skoraj nobene priložnosti.

 

Zdravemu razumu nasprotujoča je tudi splošna uporaba izraza »istospolna manjšina«.  Spolnost, heteroseksualna ali homoseksualna, je človekova intima, za katero je prostor za zidovi njegovega doma (civilizacijska norma!) in ni nekaj, kar se mora skupinsko in javno izražati.  Zato tudi ne more biti ustavna kategorija v smislu zaščite »manjšine«.   V tem smislu je torej »skupnost istospolnih«, zgolj izmišljena kategorija.

Nasprotniki zakona z ničemer ne nasprotujemo pravici do istospolne seksualne izbire ali če hočete, do istospolne seksualne danosti,  ampak nasprotujemo tki. izenačitvi pravic. Ta zahteva se nam zdi povsem nenaravna in je ni mogoče opravičevati z novo družbeno stvarnostjo.  Nadaljevanje človeške vrste je izključno v »rokah« moško-ženskega para. Zato zgolj takšnemu paru pritiče posebna družbena pozornost. Poroka. Lahko pa istospolni vstopajo v vsakršna medsebojna pogodbena razmerja.  Dedujejo eden za drugim, prijavljajo skupnost, ipd.  Temu nihče ne nasprotuje.  Nedorečeno in s tem izpostavljeno zlorabam, je tudi področje umetne oploditve istospolnih parov.  Medicina v zdajšnji vlogi opravlja oploditve pri neplodnih parih. V primeru bolezni torej.  Istospolnost pa ni bolezen! Mnogi zdravniki že zdaj opozarjajo na ves spekter možnih zlorab, a je njihov glas slabo slišan.  Potem je tu še teorija spola, kot nova nereligiozna biblija, ki pravi, da smo moški in ženske enaki.  Ne se hecat prosim! Nismo enaki, niti fizično, niti kromosomsko, niti značajsko, niti nimamo enake biološke vloge. Smo pa kompatibilni in seveda enakopravni.

 

In nazadnje, obkladanje nasprotnikov novele zakona s »homofobi« je milo rečeno, nekulturno. Pravzaprav gre za zavestno manipulacijo in diskreditacijo drugače mislečih.  Po, upam, referendumski zavrnitvi zakona, naj civilna družba terja od leve in desne politike, da se malo umakne in dovoli strokovnjakom vseh vrst, da v odprti debati podajo odgovore na naše dileme, ki jih je še mnogo več kot sem jih uspel tukaj zajeti.

 

 

profileimage
Všeč mi je
5
Komentarji
8
Romano Rajkov
0
Dec 07, 2015
Homoseksualnost in slamnati možje

Argument slamnatega moža pomeni, da nekdo ustvari vtis, kot da njegov nasprotnik, s katerim se ne strinja, zagovarja nekaj, kar mu je podtaknil oziroma pripisal. Torej napada nekaj, česar nasprotnik sploh ne trdi ali zagovarja. Takega vedenja je v vsakdanjem življenju, kolikor hočete. In v teh krajih bomo šli čez nekaj tednov na referendum, na katerem bomo odločali o nečem, kar bi moralo biti sicer nevprašljivo: egalitarnost in univerzalna enakost pravic.

O tem preprosto ne moremo imeti referenduma, ker je referendum sprt z logiko in z razumom, taka sprtost pa ne more biti v redu in ne more biti dobro. Ljudi torej ne sprašujemo na referendumu, ali je tri krat tri devet, ker že vemo, da je devet, in nas ne zanima, kaj si o tem mislijo. In če mislijo, da je homoseksualnost moralno sporna, se preprosto motijo, kajti vedenje je moralno sporno le tedaj, ko ima negativne ali destruktivne posledice, kar pomeni, da je na primer nepravično, nepošteno in kako drugače predstavlja zlo.

Homoseksualna človeka, ki se ljubita in želita imeti otroke, da bi skupaj tvorili družino, samo zaradi homoseksualnosti in medsebojne ljubezni ne moreta povzročiti nobene škode in ne moreta prizadeti nobenega človeka. Tako homoseksualnost kot ljubezen sami po sebi ne moreta biti moralno sporni, tudi če se komu zdita sporni, ima intuitivni občutek, da sta sporni, verjame, da je to nenaravno, se mu zdi, da je tako vedenje Bogu sporno, ali pa mu je ptičica prišepnila, da je oboje problematično.

Ni pa problematično, kar sledi. Aksiom: ne obstajajo normalni ljudje. Obstajajo zgolj različni ljudje; vsak človek je vsaj malo različen od vsakega drugega človeka. Normalnost je zato pomembna le za vse tiste, ki hočejo nadzor nad ljudmi, kar pomeni, da jih hočejo nadzorovati in spravljati v kalupe, da bi bilo videti, kot da so enaki. Toda s tem je povezan nadvse zanimiv problem.

Živijo namreč kradljivci, tatovi, roparji in drugi hudodelci; živijo v vsaki družbi. Živijo tudi morilci. Pa alkoholiki, živijo obsojeni zločinci, živijo pedofili, ljudje, ki lažejo, živijo nemoralni ljudje, ki so perverzni, živijo psihotični ljudje, blazni ljudje, nori ljudje.

In niti enkrat še ni bilo referenduma, na katerem bi navadne ljudi spraševali, ali so za to, da imajo vsi našteti pravico do poroke in otrok. Niti enkrat samkrat ni nihče javno načel vprašanja, ali imajo lahko zločinci, ko pridejo iz zapora, družino. Je pa narejenih milijon študij, ki nesporno dokazujejo, kako kvarno vplivajo na otrokov razvoj alkoholiki, živčni ljudje, depresivni ljudje, nevrotični ljudje, moralno izprijeni ljudje, pedofili in drugi. Pa vendar ni bilo doslej še nobenega referenduma z vprašanjem, ali smejo ljudje, ki ne znajo vzgajati otrok, le-te sploh imeti. Ali je moralno in etično sprejemljivo, da vzgajajo starši nevrotične otroke, depresivne otroke, agresivne otroke, mladoletne prestopnike, samomorilne otroke, prestrašene otroke, ki se zatekajo k analitikom in terapevtom, ker preprosto nimajo nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjali? Kaj je narobe s tem svetom, da je nenadoma silno pomembno vprašanje, ali smejo imeti homoseksualci otroke ali ne?

Meni je vseeno za pravice gejev in lezbijk in vseh drugih, ki niso heteroseksualci, piše Chris Meyers v odlični knjigi z naslovom Moral Defense of Homosexaulity, ni mi pa vseeno, ker sem filozof, da ljudje govorijo neumnosti in da ne razumejo razlike med partikularnostmi in univerzalnostjo.

Univerzalnost tako pomeni, da imajo vsi ljudje enake pravice. Če bi trdili, da jih imajo le nekateri, tega ne bi mogli nikoli dokazati, zato bi lahko zgolj zatrjevali in uporabljali silo, ne pa argumentov.

Homoseksualci zato ne potrebujejo nobenih posebnih pravic in jih tudi ne terjajo. Univerzalne pravice jim povsem zadoščajo. In če bi jih že terjali, jih nikakor ne bi smeli dobiti. Pa jih ne terjajo, kot rečeno.

S homoseksualnostjo je vse v redu. Je naravna. Med živalmi je je, kolikor hočete. In vseh drugih oblik spolnega življenja tudi. Na njej ni ničesar moralno spornega. In če nekaj ni moralno sporno, ne moremo spraševati ljudi, ali tisto odobravajo ali ne. Pomembno je, kaj je objektivno res, ne to, kar ljudje mislijo ali verjamejo, da je res.

Če bi bilo za obstoj občestva pomembno, kaj ljudje mislijo, da je res, ali celo verujejo v to, bi se lahko hitro zgodilo, da bi občestvo propadlo. Če bi na primer verovali, da je uživanje klorovodikove kisline na tešče vsako jutro res koristno za prebavo, pri tem pa jih ne bi niti najmanj zanimalo, kaj o tem pravi znanost, bi bile posledice zanje zelo hitro zelo katastrofalne.

Živimo v svetu, v katerem bo vse pomembnejše, kaj o življenju ljudi povedo znanstveniki, ne verske avtoritete ali drugi ljudje, ki se sklicujejo na vero oziroma njej podobne vraževerne zadeve. Znanstveniki so namreč ljudje, ki pridejo do spoznanj o naravi realnosti na podlagi dvoma, skepse, eksperimentov in neskončnega preverjanja lastnih trditev. In že njihov način dela je zato dober v strogem pomenu besede.

Ljudi bi torej morala zanimati resnica lastnih življenj. Vem, da jih pogosto ne, zato sem zapisal, da bi jih morala.

Na mestu pa ni le znanstvena lekcija, temveč je tudi filozofska. Tako filozofija kot znanost nam namreč povesta, da je naloga razmišljajočega človeka kritično postavljanje pod vprašaj lastnih prepričanj.

To je bržčas najtežja naloga, pred katero se lahko znajde človek kot simbolno bitje. A prav to je treba vedno znova narediti. Občestvo, ki ne postavlja pod vprašaj lastnih prepričanj, je dolgoročno obsojeno na propad.

Ljudje, ki ne postavljajo lastnih prepričanj pod vprašaj, jih ne morejo spremeniti. Če jih ne spremenijo, jih zgolj zatrjujejo – vedno znova na enak način. Takih ljudi ne sprašujemo po njihovih mnenjih, saj so vedno enaka, saj bi bilo morebitno spraševanje neučinkovito in celo nesmiselno. Ne sprašujemo pa jih niti tedaj, ko jih spremenijo, če jih niso spremenili na podlagi dejstev, razuma, logike in logičnega sklepanja oziroma razmišljanja. Ljudje namreč spreminjajo svoja mnenja tudi tako, kot pač človek zamenja srajco in da na svoje telo novo, za katero verjame, da je na primer v tistem trenutku v modi.

Ljudje večinoma ne poslušajo razuma, zato menjajo svoja prepričanja po vetru, kot se reče. Meyers ima prav: mnenja se spreminjajo tudi na slabše. Ali nekoliko drugače: spreminjanje mnenj še ne pomeni moralnega napredka. In prav ta bi nas moral živo zanimati.

Zanimati bi nas moral zato, ker se ljudje s kritičnim razmišljanjem ter z rabo razuma in logike približujejo resnici in jo razumejo; ker jim razumevanje resnice pomaga spreminjati svet, v katerem živijo, na bolje; ker v takem svetu živijo bolj kakovostno.

Vsak razumen človek želi živeti bolj kakovostno, ne pa manj kakovostno. Manj kakovostno življenje je povezano tudi z oklepanjem napačnih prepričanj in mnenj. Človek, ki se jih oklepa, postaja tog, rigiden, to pa pomeni, da ne dovoli alternativnih, drugačnih mnenj in prepričanj, ne dovoli si, da bi postavil pod vprašaj lastna (napačna) prepričanja. Tak človek dolgoročno ne more živeti kakovostno, ustvarja pa tudi slamnate može in se spopada z njimi.
Objavil: Dušan Rutar
#8
Rak stari
1
Nov 29, 2015
Rado, ne se čudit, trudim se uporabljati razum, biti objektiven in neradikalen. Izgleda, da mi včasih tudi rata. Kar se pa različnih nazorskih pogledov tiče, imamo pa itak vsak svoj vzrok zanje, kajne?
#7
Ana Kos
0
Nov 29, 2015
Rado, Stoyan, ja, sploh ne gre za vsebino.
Jaz na nek način pašem na desnico, baje, vendar mi je vseeno, kam pašem, gre mi za to, da bi bilo na svetu dobro.
In kakšne stvari so, po mojem mnenju, res čisto mimo.
Nekdo mi je napisal komentar, da je pomembno samo, da sta starša ljubeča, pa četudi sta to opica in žirafa. No, meni pa to pač ni vseeno ;)
#6
Stoyan Svet
1
Nov 29, 2015
točno to, nikogar ni, ki bi zadevo presojal vsebinsko,
milorečeno bi oblastne lutke odgovorile,
da za to niso pristojni,
res niso
oni so odgovorni samo proceduralne in slovnične napake ;)
#5
Rado K.
1
Nov 29, 2015
Rak?
Ti se strinjaš z mano? Kdo bi rekel!! :)

Ana, Stoyan,
zadeva je čisto spolitizirana. Tako na levici, kot na desnici. Skoraj nikogar ni, ki bi zadevo presojal vsebinsko.
#4
Stoyan Svet
2
Nov 29, 2015
Naše uslužne levo-desne politikantske prostozidarske lutke v vladi in parlamentu pač morajo sprejeti vse kar jim je od njihovih EU-ZDA gospodarjev zaukazano, ljudstvo, ki naj bi ga zastopali je za njih samo kolateralna škoda.
ta killuminatski zakon je bil najprej sprejet v ZDA potem pa pod njihovo prisilo sprejet tudi v njim podložnih državah.
Mnogim državljanom držav, ki so sprejele ta zakon je že močno žal, da tak zakon imajo, saj ta zakon uzakonjuje krajo in trgovino z otroci.
#3
Rak stari
2
Nov 28, 2015
Se kar strinjam s tvojimi pogledi, ugotovitvami in obrazložitvami v tej zadevi.
#2
Ana Kos
3
Nov 28, 2015
Mislim, da če človek gre "vase", pride do tega, da smo na svetu moški in ženske in da ni vseeno, če to pomešamo ... Teorija spola je resnična grozljivka, ko sem prvič slišala zanjo, sem mislila, da se nekdo heca ...
#1
Rado K.
Rado K.
Objavil/a 2015-11-27 19:52:51 (Nov 27, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Strah pred kontinuiteto
Pahor, Kosorjeva in kemija
Milana Balažica temeljno nerazumevanje diplomacije
Dr. Cerar o izvršbi zoper družino Vaskrsić
EMA me (več) ne zanima
Sprava? Utopična zamisel!
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
september 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj