Pretekli teden je slovensko kmetijstvo prizadela pozeba, zaradi katere bo v slovenskem kmetijstvu po ocenah za več 10 milijonov evrov škode, marsikje pa bodo imeli popoln izpad dohodka. Prizadetim kmetom bo država pomagala.

Vir: http://www.zurnal24.si/zaradi-posledic-pozebe-interventni-zakon-clanek-289646

Do sem vse lepo in prav. Država pomaga kmetom po vsaki naravni nesreči, ki pa so pri nas vsakoletna stalnica. Pozeba, toča, suša, tudi poplave, pa žledolom - veliko naravnih nesreč je, ki vsako leto prizadenejo slovensko kmetijstvo.

Na tem mestu se sprašujem, zakaj se ne vlaga v preventivo, da bi se kmetijske pridelke, večletne nasade (sadovnjake, vinograde) in gozdove obvarovalo pred naravnimi nesrečami ali pa, da bi bile posledice čim manjše. Menim, da bi bile tovrstne investicije na dolgi rok cenejše kot vsakoletno izplačevanje sredstev za povračilo škode. Ker bi kmetom ostalo več pridelkov, ki bi jih lahko prodali in plačali davke (ki bi se seveda plačali tudi na ravni predelave in trgovine), bi se s tem investicije hitro povrnile tako državi kot tudi kmetom.

Proti pozebi pomagajo sistemi za oroševanje, proti toči zapraševanje oblakov s posebno kemikalijo in mreže proti toči, proti suši sistemi za namakanje, proti poplavam zadrževalniki vode in urejene struge rek (brez npr. padlih dreves v njih), itd.

Če bi država vsako leto kmetom za investicije v preprečevanje posledic naravnih nesreč izplačala toliko sredstev, kot jih plača za pomoč ob naravnih nesrečah, bi se dalo s tem denarjem marsikaj storiti. Kmetje prejemajo tudi veliko sredstev za kmetijske subvencije in druge ukrepe skupne evropske kmetijske politike, med drugimi tudi za razvoj podeželja. Pod besedo "razvoj podeželja" razumem razne investicije v kmetijstvo, med katere spadajo tudi investicije za varstvo pred naravnimi nesrečami. Žal izgleda, da ni veliko učinka iz navedenih sredstev ali pa se navedena sredstva porabljajo za druge namene. Žal ne vem, za katere namene točno se porabljajo.

Ker navedenih investicij ni, je več škode na pridelkih, država nato izplačuje odškodnine. Ker je hrane zaradi naravnih nesreč manj, je ta dražja, ljudem ostane manj za druge reči, kar spet pripelje do nižjih davčnih prihodkov države (hrana je v večini držav manj obdavčena kot številni drugi proizvodi). Prav tako je treba več sredstev za socialne pomoči, ker revni precejšen delež sredstev porabijo za hrano.

Zato se mi zdijo floskule, da ni denarja za investicije za preprečevanje naravnih nesreč ali njihovih posledic zdijo za lase privlečene. Denar je, a njihov namen ni pravilno določen.