,Agrokor, kateremu je slovenska država leta 2014 prodala 100 % delež Mercator (vir), je v resnih finančnih težavah. Grozi mu stečaj, saj je zahteva za stečaj že na sodišču. Zaradi navedeenga je zaskrbljena tudi slovenska vlada. Mercator pred morebitnimi težavami zaradi Agrokorja do leta 2020 ščiti sporazum z bankami upnicami, ki Agrokorju onemogoča posege v denarni tok. Na udaru pa so Mercatorjevi dobavitelji - med drugimi tudi slovenska živilskopredelovalna industrija in kmetijstvo. (vir)

Pri vsem tem se sprašujem, zakaj slovenska država ni Mercatorja ponudila v odkup prebivalcem Slovenije? Mercator bi lahko prodala preko Ljubljanske borze, kjer bi vsakdo, ki bi to želel (tako fizične kot tudi pravne osebe - slovenske in tuje), lahko kupil določeno število delnic Mercatorja. Mercator je namreč delniška družba, kar pomeni, da naj bi imel veliko število malih lastnikov, - delničarjev (vir), ne pa družba z omejeno odgovornostjo, ki je po pravilu v lasti enega ali kvečjemu nekaj lastnikov (kar se vse prepogosto dogaja v primeru slovenskih delniških družb).

Takšna prodaja bi bila, če že drugega ne, vsaj tržna in transparentna, nihče ne bi vedel, kdo je kupil delnice in koliko (kar pomeni odsotnost raznih kartelnih sporazumov, dogovorov o cenah in drugih netržnih ukrepov, ki izkrivljajo konkurenco), in verjetno celo ugodnejša za zaposlene v Mercatorju in Mercatorjeve dobavitelje, saj nobeden od lastnikov ne bi sam imel obvladujočega položaja. Tako bi se lahko obdržalo takratno vodstvo Mercatorja in vsa poslovna politika, ki bi bila v rokah delničarjev, ki bi o politiki odločali na skupščini po načelu 1 delnica = 1 glas. Skratka, nihče ne bi mogel preglasovati ostalih.