Vsega, kar učijo v šoli, ne smemo verjeti.

Bilo je že pred davnimi leti, takrat, ko sem še sam hodil v osnovno šolo.

Takrat smo se učili o otroških boleznih, med njimi tudi o ošpicah, in cepljenju zoper nje.

Učiteljica je celo večkrat omenila, da otroške bolezni niso nevarne in da jih otroci prebolijo brez hujših posledic, puščajo pa potem, ko jih otrok preboli, trajno imunost. Ena takšnih otroških bolezni naj bi bile tudi ošpice. Po mojem spominu sodeč, otrok dobi rdeče izpuščaje, ki trajajo 2 tedna, takrat je kužen in lahko okuži ostale, zato mora ostati doma, in nato izginejo in otrok gre lahko spet v šolo - ni več kužen, je pa trajno imun na ošpice. Edino svarilo je bilo podano pred rdečkami, in sicer, da jih morajo preboleti že otroci, medtem, ko je v primeru, da jih dobi nosečnica, nevarnost za plod - lahko pride do okvar pri plodu. Prav tako pa svarilo tudi pred mumpsom, in sicer, da če jih dobi moški po puberteti, da lahko postane neploden. Pri otrocih in pri ženskah pa naj ne bi povzročal zapletov. Torej, rdečke in mumps so po tej logiki edino, zoper kar bi se bilo smiselno cepiti. Vse ostalo - ošpice, oslovski kašelj, davica, vodene koze, škrlatinka in kar je še tega, pa naj bi se prebolelo brez posledic. Samo za škrlatinko sem kasneje, v višjem razredu osnovne šole, v šolskem berilu bral, da je nek otrok pred 100 leti umrl zanjo. A takrat nas je učila druga učiteljica - predmetna učiteljica slovenščine in je zato o navedenem nisem mogel vprašati... Ona je znala predvsem pravilno slovnico, o boleznih pa ne vem, koliko je imela pojma, v to se niti ni spuščala - važna je bila slovnica in književnost kot taka. Bila je učiteljica slovenščine. A moje možgančke je to že takrat alarmiralo, a sem se slepil, da morda gre za ekstremen primer, pisateljevo domišljijo (lahko da je napačno domneval, da se zaradi škrlatinke umre), kasneje pa tudi, da gre za napačno postavljeno diagnozo... Skratka, še vedno sem verjel, kar je neka druga učiteljica pred časom povedala. Da se od otroških bolezni ne umira.

JAPAJADE!

Preberite si tale članek:

http://www.zurnal24.si/se-nalezljive-bolezni-vracajo-smrti-zaradi-ospic-clanek-287257

Piše o smrteh otrok, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, zaradi ošpic. Tj. otroške bolezni, ki naj bi se jo prebolelo brez posledic (razen 2 tednov izostanka iz šole, kar pa se mi je takrat, v osnovni šoli, ko smo se učili o tem, zdelo kul).

No, pa si poglejmo še kakšen resnejši prispevek z resnejše spletne strani in preverimo informacije!

Na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije piše o ošpicah (measles) naslednje:

Ošpice so vodilni vzrok smrti med majhnimi otroki, čeprav obstaja varno in cenovno učinkovito cepivo.

V letu 2015 je bilo 134200 smrti zaradi ošpic po vsem svetu - približno 367 smrti dnevno ali 15 smrti vsako uro.

Cepljenje proti ošpicam je rezultiralo v 79 % padcu števila smrti zaradi ošpic med 2000 in 2015 po vsem svetu.

V 2015 je približno 85 % otrok po vsem svetu dobilo eno dozo cepiva proti ošpicam do njihovega prvega rojstnega dneva preko rutinskih zdravstvenih storitev - kar je porast s 73 % v letu 2000.

Med 2000 in 2015 je cepljenje proti ošpicam preprečilo približno 20,3 milijonov smrti, kar dela cepljenje proti ošpicam eno od najboljših stvari v javnem zdravstvu.

Vir: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs286/en/

Torej, kdo zdaj laže? Učiteljica v osnovni šoli ali mediji in Svetovna zdravstvena organizacija?

Če je učiteljica v šoli lagala (oz. nas narobe učila), potem imajo mediji in Svetovna zdravstvena organizacija prav, pa tudi primer, ki sem ga videl v živo, je realen: spoznal sem namreč dekle, ki je bilo na invalidskem vozičku zaradi prebolele otroške paralize - še ene izmed "nedolžnih" otroških bolezni.

Če mediji in Svetovna zdravstvena organizacija lažejo, pisatelji pa si smrti zaradi "nedolžnih" otroških bolezni izmišljujejo, da naredijo čtivo bralcem bolj zanimivo, zakaj potem:

• obstajajo ljudje, ki so zaradi "nedolžne" otroške bolezni -  otroške paralize - na invalidskem vozičku in to celo v Sloveniji in ne kje v deželah tretjega sveta?
• bila nekoč, ko še ni bilo cepljenj, smrtnost otrok bistveno večja kot danes? Začetek padanja smrtnosti otrok sovpada z iznajdbo najprej cepiva zoper črne koze (konec 18. stoletja), potem pa še drugih cepiv.

Torej, kar nekaj je virov, iz katerih je zaznati, da so otroške bolezni resna stvar in niti pol toliko nedolžne, kot izgleda.

Vsa čast in spoštovanje do učiteljev, profesorjev in drugega pedagoškega kadra, a gre kljub temu za nepopolne, zmotljive ljudi

Vsa čast in spoštovanje do učiteljev, profesorjev in drugega pedagoškega kadra. Vendar pa so vsi našteti tako, kot tudi vsi ostali, samo ljudje. Ljudje se lahko zmotimo, posredujemo napačne informacije, ki smo jih nekje slišali, prebrali, morda celo v učbeniku, skratka, nepopolna, zmotljiva bitja. Zato je treba tudi šolsko znanje preveriti, preveriti to, kar uči učitelj. Kajti napake niso izključene.

Ker smo vsi ljudje še danes, v 21. stoletju nepopolni in zmotljivi, lahko namreč tudi danes pride do napak in posredovanja netočnih ali napačno interpretiranih informacij naprej.

Ne zagovarjam pa tega, da starši hodijo v šolo z odvetnikom in tako dokazujejo napačnost ocene, ki jo je dobil otrok (o čemer berem in poslušam zadnje čase). Zagovarjam le trezen premislek o tem, kar reče oz. naredi kdo izmed pedagoškega kadra in morda tudi pogovor s starši doma, pa da se otrokom na tem mestu pokaže kako na internetu najti prave podatke, s čimer otrok tudi vidi, kako se internet uporabi v pametne in resne namene. Seveda pa pri tem uporabljati tudi druge vire - knjige, leksikone, enciklopedije, priročnike,...