Podajam svoj lasten predlog zdravstvene reforme. Ker tole, kar vidim v medijih, ne vodi nikamor. Grem kar lepo po vrsti.

Več financiranja iz proračuna

Jaz bi povišal proračunske izdatke za zdravstvo (npr. 75 % trošarin na tobak, polovica trošarin na alkohol in 10 % trošarin od energentov, ker tudi energenti vplivajo na zdravje - npr. prašni delci, če pa jih ne proizvajajo, pa vplivajo na podnebne spremembe, ki posredno vplivajo na naše zdravje... Poleg tega pa še povišanje sredstev za investicije v zdravstvu, ki se financirajo iz državnega proračuna. Po podatkih v tem viru (klikni) v Sloveniji le 3 % sredstev za zdravstvo prihajajo iz državnega proračuna. Vsa ostala sredstva se zberejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (68 %), dodatnega zdravstvenega zavarovanja (15 %) in iz neposrednih plačil uporabnikov (tj. iz žepa) (14 %). Tako nizkek delež financiranja iz proračuna države je verjetno najnižji v EU (v preglednici, kjer je 17 držav članic EU, je najnižji) in je primerljiv deležu, ki ga ima Hrvaška. Povprečje EU znaša 34 %. (vir)

Ker se iz proračuna RS financirajo investicije v zdravstvu, se mi sploh ne zdi čudno, da je ob tako skromnem financiranju investicij v zdravstvu stanje zdravstvene infrastrukture (stavbe, oprema in naprave) tako žalostno kot je.

Zmanjšati delež zasebnega financiranja zdravstva

Delež zasebnega financiranja zdravstva (dodatno zdravstveno zavarovanje + plačila neposredno iz žepa) je v Sloveniji 29 % in je eden najvišjih med opazovanimi 17 članicami EU. Presega tudi povprečje EU, ki znaša 26 %. Pri tem pa je delež plačil iz žepa v EU v povprečju višji kot v Sloveniji in znaša 22 % (v Sloveniji 14 %), medtem ko je delež dodatnega (zasebnega) zdravstvenega zavarovanja le 4 % (v Sloveniji 15 %).

Sprememba dodatnega zdravstvenega zavarovanja

Predlagam torej, da se dodatno zdravstveno zavarovanje prenese na ZZZS, kar bo zmanjšalo administrativne stroške, nato pa naj se le-to preoblikuje tako, da se bodo iz njega financirale le dodatne, nadstandardne zdravstvene storitve, ne pa več doplačila v zdravstvu, ki pa naj se ukinejo (doplačila naj bi pokril državni proračun). V povprečju EU dodatno zdravstveno zavarovanje predstavlja le 4 % in ne 15 % kot je to pri nas.

Torej, predlagam, da se iz dodatnega zdravstveega zavarovanja financira predvsem nadstandard.

V obveznem zdravstvenem zavarovanju pa naj bo celoten obseg osnovnih zdravstvenih storitev (tj. storitve, ki jih izvajajo osebni zdravniki v primarnem zdravstvu, sekundarno zdravstvo in terciarno zdravstvo. Vse, kar bi se po sedanjih predpisih moralo doplačevati, naj pokrije državni proračun.

Neposredna plačila iz žepa

Ker je pri nas delež neposrednih plačil iz žepa nekoliko nižji kot v EU povprečju, predlagam, da se ohrani sedanji obseg neposrednih plačil iz žepa v zdravstvu, kakršen je zdaj.