Skoraj štirinajst dni je že ko smo lahko po televiziji in v časopisih spremljali pravi medijski pogrom velikega policijskega šefa, ki naj bi v zameno za preskok čakalne vrste za svojega bližnje sorodnika, posredniku obljubil vožnjo s policijskim helikopterjem.

 

Visoki policijski šef naj bi se ujem v prisluhe.

 

Seveda bodo ob šefu, za omogočanje izpolnitve želje temu posredniku, nasrkali še vsi ostali šefi, ki so podrejeni temu visokemu šefu.

 

Zakaj?

 

Ker niso rekli NE.

 

Vse lepo in prav. V TEORIJI je vse tako lahko.

 

V teoriji je seveda tako, da lahko svojemu šefu, pa kjerkoli že delaš, lahko rečeš NE, če se ti zdi to moralno sporno ali bognedaj NEZAKONITO.

 

OK. Se strinjam!

 

Ampak, v PRAKSI pa je malce težje. Saj vemo, da naj bi bil šef neka AVTORITETA in boriti se proti avtoriteti ni tako lahko, v teoriji že, v praksi pa malce težje.

 

Če se v praksi šefu UPREŠ, boš seveda nosil neke posledice. Kdor bo rekel, da to ni res, je zelo naiven.

 

Če pa seveda pristaneš na šefovo prošnjo, željo ali celo ukaz, pa seveda lahko v takšnem primeru, kot gre pri tej aferi, še bolj nasrkaš.

 

Zato bom rekel samo tole : »DELAJ PO SVOJI VESTI IN VERJEMI, DA SE BO SLEJ KO PREJ VSE SKUPAJ OBRNILO V TVOJO DOBRO«.

 

Nakladam a ne?

No, namen mojega zapisa pa je bil, da se je zgodil pravi MEDIJSKI POGROM na tega policijskega šefa in malo manj na posrednika, da pa ne govorim, da praktično nič na zdravnike, ki pa so pobirali visoke denarje s tega naslova.

 

Tistega dne, ko je afera prišla na dan, so vsi mediji govorili o tem visokem policijskem šefu.

 

Omenjali so njegovo ime, njegovo funkcijo, njegove fotografije.

 

Slak na POP TV je besnel. Govoril je o junaku in potem se zgražal, kaj je storil, kot da je najmanj ubil človeka ali dva.

 

Mediji so bili bolj prizanesljivi do posrednika, ki naj bi delal v skladišču UKC-ja, kjer je bil sprejet pred leti, s samo 1 dnem preizkusne dobe, o čemer lahko mi, navadni ljudje, samo sanjamo.

 

Še najmanj oziroma skoraj nič, razen o bivše direktorju UKC Vrhuncu, so mediji poročali o zdravnikih, ki so tem ljudem, ki so potrebovali pomoč, pri preskakovanju čakalni vrst za svoje najbližje, v zameno za neko korist, omogočali, da je nekdo prišel na vrsto prej kot je bilo mogoče (glede na čakalno vrsto).

 

Niti z besedo niso mediji poročali o imenih teh zdravnikov, ki so konec koncev, podkupljivi, ki so rak rana našega zdravstva, ki so nepošteni…..

 

O njih pa nobene besede. NIČ. Nič osebnih podatkov, nič nazivov, nič delovnih mest, ki jih opravljajo, nič fotografij.

 

Ali ni enakosti pred mediji, tako, kot naj bi bila pred zakonom?

 

Ali je vse tako prepleteno, da si nihče ne upa objaviti imena in priimke teh podkupljivcev?

 

Ljudi, ki so dali Hipokratovo prisego, da bodo pomagali vsem ljudem, pa naj si bodo to klošarji ali direktorji.

ŽALOSTNO!

 

Pa vsak od nas dobro ve, da je mnogo hujše, mnogo bolj izprijeno, vzeti podkupnino, kot pa jo dati.

 

Na koncu izpadejo ti ljudje, kot tudi ta policijski šef, ta velike barabe, ker so hoteli pomagati svojim najbližjim, da bi prej prišli na pregled in verjamem, da enostavno niso videli druge rešitve, kot, da nekoga podkupijo. Tu ne gre za neke finančne koristi teh, ki so podkupovali zdravnike, ampak za zdravje, za življenje.

 

Pa, da ne bo kdo mislil, da tu koga zagovarjam. Nikakor ne!

 

Vsak mora pač plačati svoj greh in se za ta greh spokoriti.

 

Ampak naj bodo vsaj mediji pravični in naj za vse velja enako!

 

Na koncu pa se lahko samo vprašamo:

 

»Kako to, da je glavni osumljenec, posrednik pri podkupninah, samo v hišnem priporu«?