Ali se sploh še znamo zabavati brez Alkohola? Pred več kot 10-timi leti sem ob praznovanju mojega rojstnega dne v služi naredil en majhen preizkus.  Moje sodelavce sem počastil z nekaj dobre hrane in z brez alkoholnimi pijačami. Ali je praznovanje uspelo ali se je hitro zaključilo?

Ja prav imate. Sodelavci so hitro pojedli, vsak je na hitro spil en kozarec soka ali druge brezalkoholne pijače in zabave je bilo konec in tega nisem nikoli več poizkusil.

Alkohol naj bi po nekaterih virih izdelovali že več kot 12.000 let. Namen mojega zapisa seveda ni, da bi razglabljal o zgodovini alkohola, ker tega je napisano malo morje na spletu, temveč o mojih izkušnjah z alkoholom.

 

Ne se bati, ne bom se skliceval na Wikipedio in pripenjal razne linke iz spleta. Lažem, en dober link pa bom le pripel, ker zelo na splošno in na kratko pove :

-       o alkoholu,

-       o posledicah pitja alkohola,

-       statistični podatki o uživanju alkohola v Sloveniji,

-       o odvisnosti od alkohola,

-       zdravstvene težave in bolezni, ki so posledica uživanja alkohola in

-       napotki za zmerno pitje alkohola in za ublažitev tako imenovanega »mačka.

 

Gre za link:   http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/novice/61-alkohol-temne-plati-pitja

 

Naj na začetku povem, da nimam nikakršnih težav z alkoholom in upam si trditi, da tudi on z mano ne.

 

Sam sem se že dokaj hitro srečal z alkoholom in sicer že v osnovni šoli.  V naši družini skorajda ni bilo pitja alkohola. Oče ni zahajal v gostilne in spomnim se, da je samo enkrat prišel domov pijan, ampak niti ne vem, kje in kdaj se ga je napil.

 

Seveda smo doma imel manjši »bar«, tako, kot ga ima najbrž vsak dom in notri je bila tudi kakšna žgana pijača ali kakšno vino, da so starši lahko pogostili obiske.

 

Ne spomnim se, koliko sem bi star, ko sem prvič poskusil alkohol, oziroma ko sem se ga prvič napil.

 

Spomnim se le, da sem bil še v osnovni šoli, mogoče 6,7 ali 8 razred in vem le, da smo se pripravljali na kresovanje ob 1. Maju.

 

Ker sem redno hodil na kresovanja sem tudi takrat opazoval starejše znance in prijatelje, ki so uživali alkohol in se ga tudi napili.

 

No  takrat pa ne vem sicer kaj mi je šinilo v glavo, ampak odločil sem se, da sam poskusim, kako je, če se ga napiješ.

 

Vedel sem  kje starša hranita alkoholne pijače in ker sem vedel, da bom najlažje postal hitro pijan, če spijem žgano pijačo, sem se seveda lotil žganih pijač.

 

Ne spomnim se sicer katere žgane pijače sem spil, vem pa, je bil to rum, pa domači šnopc, pa mogoče še kakšna druga pijača.

 

Whyskija takrat zagotovo nismo imeli ali pa je bila kje shranjena kakšna steklenica Ballatinesa, ki je bil po mojem takrat edini dosegljiv oziroma poznan Whisky pri nas proletarskih družinah.

 

Po mojem, ker sem bil takrat zelo suh, ni bilo potrebno spiti veliko, da sem začutil prve znake alkoholiziranosti.

 

Pričelo se mi je vrteti in sililo me je na bruhanje. Odšel sem v stranišče in bruhal. Potem pa me je začela strahotno boleti glava in komaj sem prišel do postelje in za nekaj ur zaspal.

 

Ko sta prišla starša domov, nista vedela za moj preizkus.

 

Zanimivo je bilo, da sem potem naslednji dan, ko smo pripravljali za kres zopet poizkusil žgano pijačo, ki jo s sabo prinesel nekaj let starejši sosed. V živo se spomnim, da je bil to zeleni mentolov liker.

 

Po tej, slabi izkušnji najbrž kar nekaj let nisem poizkušal alkohola, vsaj ne v večjih količinah.

 

V srednji šoli smo za vikende hodili v takratne diskoteke. Tam smo pili takrat zelo popularni mrzli čaj (Rum-Colo), bambus, pivo, Stock-Colo in še kaj drugega, ampak skoraj nikoli nismo pretiravali.

 

Seveda se je kdaj pa kdaj zgodilo, da sem šel tudi preko meje in sicer se spomnim dogodka ob praznovanju novega leta 1990 v Festivalni dvorani, ko smo bili trije pari. Čez slivestra smo spili nekaj vina, po polnoči, pa sem oznanil, da se bova z mojo, zdaj že bivšo ženo, poročila. Fantje smo odšli za šank in Whisky je tekel v potokih.

 

Komaj sem zlezel v avto in moja bodoča žena me je odpeljala k sebi domov.

 

Po nekaj urah spanja sem se zbudil s hudim mačkom in pobruhal školjko. Bodoča tašča mi je dejala, da se klin s klinom zbija in mi natočila Pelnikovec. Seveda sem šel takoj spet objemat školjko in takoj vse izbruhal.

 

K sebi sem prišel šele pozno zvečer in dobra domača juhica mi je zelo pomagala.

 

Že takrat sem sklenil, da nikoli, resnično nikoli več ne bom pretiraval z alkoholom in lahko rečem, da sem se tega skoraj vedno in se še vedno držim.

 

Tudi na poroki, ki je bil to takrat moj najlepši dan v življenju, se nisem napil. Nisem se ga napil tudi ob rojstvu moje hčere, vsaj ne zelo.

 

Vem kje je meja in tega se skušam držati, če ne drugega me na to opozori telo in me vleče proti straniščni školjki.

 

Navadil sem se tudi, da če gremo s prijatelji ven in da nas je več in vem, da bodo padale »runde«, naročim pijačo, ki je ni preveliko in ni premočna, poleg tega pa ob žganih pijačah vedno spijem vsaj 2 ali 3 dcl vode, ker DEHIDRACIJA telesa povzroča tega hudega MAČKA ali RISA.

 

Ker imam veliko znancev in poznam tudi ljudi, ki imajo lokale, se velikokrat pogovarjamo o tem.

 

So ljudje, ki že navsezgodaj zjutraj, npr. ob 6ih zjutraj naročijo šnopček ali kakšnega drugega »takratkega«, ali pa si že ob tej uri privoščijo pivo za zajtrj ali oboje.

 

Oprostite, meni to ne bi zneslo. NI ŠANS!

Naš »dragi« Keber nam je leta 2003 »zrihtal« zakon, ki prepoveduje točenje ali prodajo alkoholnih pijač ob določenih urah.

 

10. člen ZAKONA O OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA (ZOPA)


Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa, določenega v skladu z zakonom.

Ne glede na prejšnji odstavek je prepovedana prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

 

Oprostite, zame  je to BIZARNO.

 

Zakaj so te prepovedi? Ali se je v zadnjih 13ih letih kaj spremenilo? Je kaj manj mladih, ki poskusijo alkohol že pred 18im letom?

 

Kolikor je meni poznano se z leti znižuje meja, ko mladi prvič posežejo po alkoholu.

 

Zakaj nek odrasli moški ne more zjutraj ob 6ih spiti en »štamprle« šnopca, če mu to paše?

 

Spil ga bo v vsakem primeru, pa če to Zakon prepoveduje ali pa ne. Mogoče ga bo potem spil doma, ali pa bo šel zjutraj v lokal, kjer mu bo kelnarca pod pultom postregla s šnopcem in bo potem na ta račun prikrajšana tudi država, ker ta šnopc ne bo šel v davčno blagajno.

 

Absolutno se strinjam, da mladi ne bi smeli kmalu zaiti v prvi poskus pitja alkohola, ampak mislim, da je najpomembnejše to, da imajo mladi v svoji primarni družini takšno vzgojo, ki bo privedla do tega, da ne bodo kmalu posegli po njemu.

 

Jaz sem imel dobro vzgojo in sem svoj »eksperiment« naredil zelo kmalu, ampak iz tega sem izvlekel samo dobro, ker slaba izkušnja te po navadi najbolj izuči.