V našem okolju je veliko rastlin, ki jih lahko uporabimo kot začimbe v kuhinji. Ena takih, pekočih in zdravilnih je navadna vodna kreša, Nasturtium officinale. Lahko jo nabiramo skozi celo leto. Uspeva pozimi, spomladi, poleti in jeseni. Podobno univerzalna je torej kot marjetica. Predvsem ima rada hladne potoke ali čiste izvire. Mi pa jo imamo radi tam, kjer ni kmetijskih površin, da slučajno ne bi bila okužena s kakšnimi zajedalci. 

Najbolj okusni so listi, poganjki in cvetni popki. Prav vsi rahlo pekoči - starejši listi celo bolj pekoči kot mladi listi. Saj je to tudi smiselno. V starejše liste je rastlina vložila več energije in ji je bolj pomembo, da jih zaščiti z več obrambnimi sekundarnimi metaboliti.

Spojina, ki daje vodni kreši pekoč okus, spada med žveplove spojine imenovane glukozinolate. Ti se pretvorijo v razgradnje produkte s pomočjo encima mirozinaze. Eden teh je tudi izotiocianat, ki delujejo protirakavo in imajo druge pozitivne učinke na zdravje. Prav tako je rastlina bogata z vitaminom C in drugimi antioksidanti. 100 g vodne kreše pokrije dnevno potrebo po vitaminu C določeno s strani zdravstvenih organizacij. Vodna kreša spodbuja presnovo, pospeši prebavo, spodbuja delovanje žolča ter izložanje toksičnih snovi iz telesa. Učinkovita je tudi pri kožnih obolenjih ter vnetjih sluznice. Ob pojavu razpok in aft v ustni votlini je priporočljivo zvečenje vodne kreše.

Vodna kreša je užitna surova in kuhana, za juhe, špinače, namaze, pesto ter razne zelenjavne nadeve. Odličnega okusa in dekorativni so tudi cvetovi vodne kreše, ki jih najdemo že od maja naprej vse do jeseni. Nabirati je mogoče tudi drobna semena, ki so odličen nadomestek za poper ali gorčico. Iz njih je mogoče narediti gorčično pasto.

Uporaba lokalnih rastlin namesto začimb v kuhinje je priporočljivo zaradi svežine, ki daje večjo dodano vrednost rastlini za optimalno preskrbo s hranilnimi snovmi. Velikokrat so te rastline na dosegu roke, zato je priporočljivo, da se jih naučimo vključevati v vsakodnevno pripravo obrokov.