Članek
KO UM NEKAJ ŽELI, TELO PA NE DOVOLI
Objavljeno Jul 02, 2015

Potem, ko sem zadnji 2 poletji bil precej neaktiven oz. precej manj aktiven, kot bi pa lahko bil, sem se letos že pozimi odločil, da bo letos drugače in da se končno spet spravim v pogon. Nikoli nisem imel ne vem koliko kondicije, ampak se pa spomnim, da sem v preteklosti pa vendarle bil v precej boljšem fizičnem stanju, kot sem pa trenutno.. nenazadnje sem se v zadnjih 3-4 letih tudi zredil za slabih 10kg, kar si vsekakor ne štejem v ponos. Še posebej trebuh je precej narastel, tam se najbolj pozna.

Že ob koncu lanskega leta sem začel izvajat program z utežmi Stronglifts 5x5, ki ga bolj ali manj, z vmesnimi pavzami, izvajam redno. Čeprav tudi tu bi lahko bilo boljše, ampak ok.. pač sem človek, pri katerem nekaj časa traja, da vzpostavim nek redni režim, pa za karkoli že gre. Cilj je pač bil, da redno to izvajam, in čeprav zdaj ni redno, pa vseeno nisem prenehal ali odnehal ali obupal.. torej nek napredek je vendarle dosežen.

Druga točka, ki sem jo uspešno začel izvajat, pa je prehrana.. stalno gledam kako izboljšat prehrano oz. se bolj zdravo prehranjevat, in moram reči, da čeprav še ni idealno, pa je tudi tu napredek očiten. Najbolj sem ponosen na to, da sem v zadnjih mesecih postopoma praktično izločil sladkor, vsaj tistega umetnega v obliki različnih sladkarij. Sem pa tja si sicer še vedno kaj privoščim, ampak zelo redko.. pravzaprav mi niti ne paše več tako zelo. Na meniju je veliko več zelenjave in sadja.. vedno manj testenin, kruha in podobnih zadev, še posebej glutena.. investiral pa sem tudi v sokovnik in zdaj kolikor toliko redno, 2-3x tedensko, pijem naravne in sveže sokove. Bi jih sicer še večkrat, ampak mi finance ne omogočajo, da bi si kupoval toliko sadja in zelenjave.. kdo bi si mislil, ampak tako pač je.. ker za kozarec svežega soka se porabi kar veliko materiala. Ampak napredek je očiten, korak za korakom, to je tisto, kar šteje.

Zataknilo se je pa pri tretji točki. Imel sem namreč plane, da bom čez poletje čim bolj aktiven.. predvsem kakšni pohodi in pa kolesarjenje. Ampak že po prvi kolesarski turi v začetku maja se je vsa zadeva sfižila. Gre za to, da sem se na tej prvi turi prehladil in že sam prehlad je vztrajal skoraj mesec dni.. dobre tri tedne je trajalo, da se je moje grlo vrnilo v normalno stanje. Ampak v resnici se še vedno ni vrnilo v povsem normalno stanje.. nič več me sicer ne boli, nič več me ne praska, ne srbi.. ne kašljam več.. to je vse v redu.. problem je v tem, da kadarkoli se grem malo bolj intenzivno rekreirat, me naslednji dan spet praska po grlu in pa občutek je, da je grlo čisto suho.. ampak samo to, nič drugega.. ni kašlja, nič ne boli.. samo ta zoprn občutek suhosti in praskanja, ki pa hitro izgine.. že naslednji dan je potem vse v redu.. ampak čim se grem pa spet rekreirat, se pa zadeva ponovi.

Jaz sem pa človek, ki ne gre kar tako k zdravniku in tudi ne mislim it, ker na splošno z mano ni nič narobe. Na vse skupaj gledam pač kot na obdobje, ko mi telo sporoča, da naj malo upočasnim.. da naj se bolj pazim in naj ne pretiravam. In tega se zdaj tudi držim.. pač sem vse tiste plane potisnil na stranski tir in grem po občutku.. še vedno grem lahko na kakšen bolj intenziven sprehod.. samo da pač ne grem vsak dan, ampak 2-3x na teden, da se vmes lahko regeneriram.. in pa normalno lahko delam z utežmi, s tem ni nobenih problemov, ker ne gre za tako intenzivno telovadbo.

Odločil sem se, da se bom pač posvetil bolj drugim projektom.. bolj intenzivna telovadba pa lahko počaka na obdobje, ko bo telo pripravljeno na tak izziv. Če ne prej, pa pač naslednje poletje.

Lepo se (s)mejte :)
Kristjan