Še en prstek zraven... :)

OddajAlenka ., dne 2014-01-22 ob 13:50:54

Spet smo pihali svečke.. :) Ti malčki so pa res posrečeni, ko odštevajo noči do dneva, ko bodo stari za en prstek več... Ne vedo še, da kaj hitro mine čas, ko se še pohvalimo, da bomo stari pet, petnajst, triindvajset.. Kasneje do zadnjega dneva pred obletnico trenutka prvega mežika v svetlobo ponavljamo lansko številko...:) Nenazadnje res leto gor ali dol, ampak bežeče številke opozarjajo, da čas beži, opominjajo na lastno minljivost...

 Skoraj desetletje smo tortice otrok premikali na najbližje nedelje... Tako se je v malo širši družini, v bolj "rodovitnih" mesecih, dogajalo, da je manjkalo nedelj..:) A sčasoma se je zazdelo, da so tortice skoraj po urniku v breme... Odločitev je padla. Rojstnodnevna tortica je na tisti dan, pa naj bo petek ali svetek...

Otrokom je pomemben okus torte, pa če je zunaj bela ali črna, meni največ pomeni, ko se gostje pojavijo na vratih, brez da so povabljeni na uro.. Pravzaprav se mi zdi, da sem jih še bolj vesela, kot če bi jih vabila  na kup. Zakaj? Ker so se spomnili sami, ker niso pozabili, ker niso prišli le zato, ker "morajo", ker se spodobi, da greš, če si povabljen...

Najlepše je, ker se nekdo spomni nate, darilo je postranska stvar in včasih celo spravi obdarovanca v zadrego...

Že res, da odkar ne vabimo več za vsakoletne rojstne dneve, naše "fešte" niso več tako številčne po glavah... Je pa, posebej to opažam pri otrocih, presenečenje vsak glas hišnega zvonca, ker ne veš kdo je... In tako ni v ospredju "kaj bom dobil", ampak "kdo bo prišel"... Še bolj pa, ko se ob okrogli obletnici dve žlahti brez, da bi se dogovorili zbereta pred vrati v istem trenutku prazničnega večera...:)

Me je pa pred časom ganil naš nad vse sladkosnedni tretješolec... Dopoldne po rojstnem dnevu so si delili torto, ki je ostala, in čeprav bi jo z lahkoto zmazali, je odrezal kos za babico in dedka, ki je zvečer nista jedla, ter posebej naročil, da je treba en kos prihraniti za nekoga, ki ga je pogrešal prejšnji večer....

Taka popotnica, ta gotovost, da je nekomu mar, je, pa vem, da se malčki tega ne zavedajo, velik dar...

P.s. Najprej objavljeno na blogu umiritisrce.blogspot.com...

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
4
Pomorščak Roxy
1
Jan 23, 2014
Odlično spisano.................. IN RES JE TAKO. Štejejo prste, kažejo prstke, poslušajo pri vratih kdo gre, prvo uprašanje je "kaj si mi prinesel za darilo"... he he.... sadki tile naši tamali.........
#4
Ana Kos
1
Jan 23, 2014
In tista skrb za babico in dedka - to je nebeško! :-)
#3
Alenka .
1
Jan 23, 2014
Hvala,Ana. Mene pogreje to, da se nekdo preprosto spomni, darilo je pa za povrh... ;) Vse dobro :)
#2
Ana Kos
1
Jan 22, 2014
To je pa čutiti tako mirno, slovesno, praznično. :-)
Vse najboljše praznovalcu!
Res: KDO je prišel, je mnogo bolj pomembno, kot KAJ je prinesel ...
#1
Alenka .
Alenka .
Objavil/a 2014-01-22 13:50:54 (Jan 22, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Henry Rider Haggard: Dekle z biseri
Ania Goledzinowska: Rešena iz pekla
Iz vsakdana "vesele jeseni" družine z več otroki ;)
Poljub iz Rusije (Brian Grover&Jim; Rickards)
Čudodelnik s Primskovega
Čudodelnik s Primskovega
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj